Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. S tem so želeli spodbuditi zanimanje žensk in deklet za znanost ter promovirati enakopravne možnosti v znanosti, udeležbo v znanosti in dostop do nje.

InnoRenew CoE si pri zaposlovanju prizadeva za raznolikost kadra, vključujoč enakost spolov. Trenutno je na inštitutu med 71 zaposlenimi 53 odstotkov žensk.

Direktorica raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE dr. Andreja Kutnar je dejala:

»Na inštitutu InnoRenew CoE si prizadevamo ustvarjati okolje, v katerem z veseljem delujejo vsi, ne glede na spol, kulturo in nacionalnost.« In dodala: »Prepričani smo, da je raznolikost, ki jo ustvarjamo z mednarodno ekipo, tista, ki nas uspešno vodi pri našem delu. Spolna uravnoteženost med zaposlenimi pa še dodatno prispeva k naši inovativnosti in uspešnosti.«

Spodbuden podatek je tudi ta, da je bilo 17 zaposlenih v InnoRenew CoE vpisanih tudi na doktorski študij, in med njimi je bilo 47 odstotkov žensk, ki delujejo na različnih področjih – obnovljivi materiali za zdrava grajena okolja, kineziologija, pedagogika, kemija, računalništvo.

Tri raziskovalke iz InnoRenew CoE so bile tudi uspešne pri pridobivanju prestižnih projektov iz inštrumenta Marie Skłodowska-Curie Action – MSCA za individualne štipendije, ki je namenjen spodbujanju enakosti spolov. Marie Skłodowska-Curie je odigrala pomembno vlogo pri vpeljevanju žensk v znanost in postala simbol uspešnosti žensk v znanosti. V InnoRenew CoE s temi projekti nedvomno sledimo njenim prizadevanjem.

Ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti so v InnoRenew CoE zbrali nekaj izjav in misli znanstvenic iz inštituta.

Marica Mikuljan: »Biti znanstvenica je poslanstvo. Med seboj se vsi, tako moški kot ženski del populacije,  razlikujemo po karakterju in načinu pristopa k reševanju izzivov. Področje lesarske znanosti je (bilo) tradicionalno bolj moško področje, predvsem zato, ker se ženske niso odločale za študij lesarstva. Les je obnovljiv, tradicionalen lignocelulozni material, ki ga uporabljamo že tisočletja za raznorazne namene. In ravno zaradi tega so se raziskave lesa in  razvoj novih materialov iz lesa začeli dokaj pozno. Z vsakim novim odkritjem se odpre še več vprašanj, ki jih je potrebno raziskati.«

Dr. Anna Sandak: »Mislim, da v znanosti ne potrebujemo takšnih oznak. Ne počutim se kot ženska v znanosti, ampak samo kot znanstvenica. Kar je pomembno, sta strast in želja po odkrivanju novega.«

Dr. Ana Slavec: »Biti ženska znanstvenica pomeni, da moram narediti dvakrat več kot moški znanstveniki, da bi me imeli za pol tako dobro, kot so oni.«

Mateja Erce: »Ženske v znanosti. Ko pomislim na ženske v znanosti, si predstavljam žensko v laboratorijskem plašču, obkroženo z laboratorijsko opremo. Ampak jaz nisem to. Sem ženska. Sem raziskovalka. Ne počutim se kot del kategorije žensk v znanosti. Ne želim si biti uvrščena v kategorijo in ne maram razvrščati ljudi v kategorije. Vsi smo edinstveni z svojim čudovitim umom, s katerim lahko premikamo meje. Torej, počni kar ti je všeč. Verjemi vase, prispevaj k boljšemu svetu in živi!«

Vesna Starman: »Najlepša stvar pri raziskovalnem delu je, da nam ni nikoli dolgčas. V sebi imamo nenasitno radovednost, ki nas žene k nenehnemu učenju, raziskovanju, odkrivanju … Nosimo pa tudi veliko odgovornost, saj vplivamo na spreminjaje vzorcev mišljenja in delovanja, z željo, da bi ustvarili boljši svet.«

Lea Primožič: »Ne glede na spol in druge kategorije, v katere se ljudje vse prevečkrat radi razvrščamo, je neprecenljivo biti svoboden pri svojih odločitvah, tako v zasebnem kot v poslovnem svetu.«

Nežka Sajinčič: »Po zaslugi ljudi, ki me obkrožajo, se nisem nikoli identificirala kot ženska v znanosti, ampak kot (mlada) raziskovalka. Pomembna je volja do dela in nenehnega razmišljanja o novih idejah. Ne pustimo, da dvomi drugih in nas samih vplivajo na nas in naše interese. Zelo enostavno je gledati dosežke drugih, se čuditi njihovim uspehom in misliti, da sami nimamo tega v sebi. Vedeti, da ne vemo nič, o ničemer, je povem normalno in del procesa učenja in razvoja raziskovalcev. Vsi moramo nekje začeti, in če razmišljate o karieri znanstvenika ali znanstvenice – verjemite vase in sprejmite ta izziv.«

Dr. Oihana Gordobil: »Ovir ne bi smeli dojemati kot prepreke, saj so prav ovire odskočna deska, ki nam lahko da zagon in večjo moč za nadaljevanje. Ne obupati, saj napredek ni bilo nikoli lahko doseči.«

Kaja Kastelic: »Če trdno verjameš v svoja prepričanja in relevantnost svojih idej in dela, je moje sporočilo tako: Daj vse od sebe in upaj na najboljše!«

Hanka Remešová: »Ženske lahko sanjajo, se učijo, se zmotijo in se učijo iz svojih napak, lahko vodijo in izobražujejo, ženske so lahko uspešne, lahko raziskujejo. Ženske lahko in ženske zmorejo.«