Co-funded by:
Mentored by:

Potresna analiza visokih lesenih zgradb

V prihodnosti je nujno, da se gradbeništvo preusmeri v trajnostne tehnologije gradnje z obnovljivimi materiali. Inženirski les, ki ima med gradbenimi materiali največji trajnostni potencial, je dosegel stopnjo razvoja, ki nam omogoča gradnjo ne le družinskih hiš, pač pa tudi višjih zgradb, ki so bile doslej navadno grajene iz betona ali jekla. Na žalost je projektiranje višjih lesenih zgradb zahtevnejše kot pa tistih iz betona. Ker tako visoke lesene zgradbe obstajajo šele zadnje desetletje, imamo glede njihovega obnašanja manj izkušenj, kar še posebej velja na potresnih območjih. Zato je nujno proučiti in analizirati visoke lesene zgradbe in njihovo dinamično obnašanje pri različnih obtežnih primerih – predvsem potresa, pa tudi vetra – ter podati primerne smernice za njihovo projektiranje. Predlagani projekt si zato prizadeva združiti izkušnje slovenskih in ameriških raziskovalcev, ki so v preteklosti že izkazovali rezultate s področja visokih lesenih konstrukcij, jih v nadaljevanju razširiti na podlagi povezovanja znanja in novih eksperimentalnih rezultatov ter na koncu podati metodologijo za dinamični odziv lesenih zgradb, ki bo primerna za uporabo v inženirskih standardih. Ameriška stran bo izvedla doslej največji test na potresni mizi, kjer bodo preizkusili 10-etažno zgradbo iz CLT-plošč in tako za 3 etaže presegli trenutni rekord. Testiranje bo opravljeno na potresni mizi NHERI univerze UCSD. Eksperiment je izjemen že sam po sebi, saj bodo preizkusili zgradbo v merilu ena proti ena, ki bo izpostavljena močnemu tresenju tal. Projekt bo omogočil obogatitev ekskluzivnega eksperimentalnega testiranja in numeričnega modeliranja z znanjem in izkušnjami slovenskih raziskovalcev. Zbrani podatki bodo uporabljeni za rekalibracijo modelov končnih elementov in bodo omogočili boljše razumevanje metod projektiranja, podkrepljenih z najsodobnejšimi dognanji.

Glavne dejavnosti InnoRenew CoE pri projektu

Raziskovalci iz InnoRenew CoE se bodo ukvarjali z modeliranjem testnega objekta, pri čemer bodo uporabili komercialno programsko opremo. Skušali bodo narediti čim boljšo slepo napoved obnašanja testne konstrukcije, rezultate eksperimentov pa bodo kasneje lahko uporabili za rekalibracijo modela in izboljšanje znanja o specifičnih dinamičnih parametrih.