Co-funded by:
Mentored by:

Percepcije o, veščine, zmožnosti in možnosti za udejanjanje okolju in človekovem zdravju prijaznih bivalnih okolij

  • ŠIFRA PROJEKTA: BI/BA-19-20-021 (ARRS – Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino v letih 2019 – 2020)
  • NAZIV PROJEKTA: Percepcije o, veščine, zmožnosti in možnosti za udejanjanje okolju in človekovem zdravju prijaznih bivalnih okolij
  • VODJA PROJEKTA: dr. Andreja Kutnar
  • TRAJANJE: 15. 1. 2019 -31. 12. 2020
  • PARTNERJA: InnoRenew CoE (Slovenija) in Javni znanstveni raziskovalni inštitut Institut za zaštitu i ekologiju Republike Srpske (Bosna in Hercegovina)
  • SREDSTVA: 2.000,00 EUR
  • Financiranje: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Opis projekta

Po vsem svetu, tudi v Evropi in še posebej v jugovzhodni Evropi, se soočamo s pomanjkanjem energijsko učinkovitih stavb. To ni slabo le z ekonomskega vidika (40 % skupne porabe energije in 30 % s pridobivanjem energije povezanih toplogrednih plinov), temveč tudi z vidika zdravja in dobrega počutja ljudi. Z rabo metode analize življenjskega cikla (LCA) je bilo dokazano, da z okoljskega vidika ni pomembna le tekoča poraba energije v stavbi, temveč tudi način pridobivanja gradbenega materiala, predelava, gradnja in na koncu postopek rušenja, ponovna raba in recikliranje uporabljenih materialov. Okolju in ljudem prijazna bivanjska okolja najenostavneje in stroškovno najbolj učinkovito ustvarjamo z gradnjo v lesu (masivni les, izdelki iz lesa, montažna gradnja itd.) in v drugih naravnih in obnovljivih materialih. Optimalno bi bilo, če bi postopki oblikovanja in gradnje sledili načelom paradigme restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja (ang. Restorative Environmental and Ergonomic Design – REED). Tako Slovenija kot Bosna in Hercegovina (BiH) imata na področju raziskav, izobraževanja, usposabljanja in gospodarstva zmogljivosti, ki omogočajo gradnjo tovrstnih zgradb in bivalnih okolij. A med potencialom in velikostjo trga ter majhnim številom dobrih praks je očitna razlika. Investitorji so soočeni s precejšnjimi izzivi pri zagotavljanju energijsko učinkovitih stavb zaradi omejene ponudbe na trgu, povezane z izzivi trajnostne gradnje in učinka stavb; omejeni ponudbi botrujejo strukturne težave v gradbeništvu kot na primer majhna sposobnost inoviranja in mreženja. InnoRenew CoE si želi razviti povezave z raziskovalno sfero in gospodarstvom v jugovzhodni Evropi. Ta predlog sodelovanja bo okrepil obstoječe povezave in omogočil razvoj močnejše mreže raziskovalcev in gospodarstva obeh držav ter doprinesel h gospodarski rasti, ki upošteva omejitve narave. Pričakovani učinki so: boljše razumevanje družbe in trga med akademiki in gospodarstvom; širjenje in poglabljanje zavedanja o tematiki, povezani s podnebnimi spremembami in potrebo po zmanjšani rabi energije in materialov, med prebivalci, gospodarstvom in javnimi odločevalci; končno, izboljšano zdravje in dobro počutje prebivalcev v obeh državah ter večja konkurenčnost gozdno-lesnega sektorja.

Glavne dejavnosti InnoRenew CoE v projektu

  • Ugotoviti percepcijo take gradnje med različnimi deli družbe in jo primerjati z EU.
  • Identificirati in proučiti primere dobre prakse, priložnosti in ovire v Sloveniji, ter to primerjati s stanjem v BiH.
  • Pripraviti pregled ustanov za raziskave, izobraževanje in usposabljanje ter javne uprave s tega področja, predvsem pa izvajalskih podjetij (znanje, veščine, kapacitete).
  • Predlagati sistem za identifikacijo sinergij in izkoriščanje priložnosti (raziskovalnih ali ekonomskih).