Co-funded by:
Mentored by:

Percepcije o, veščine, zmožnosti in možnosti za udejanjanje okolju in človekovem zdravju prijaznih bivalnih okolij

  • ŠIFRA PROJEKTA: BI/BA-19-20-021 (ARRS – Javni razpis za sofinanciranje znanstvenoraziskovalnega sodelovanja med Republiko Slovenijo ter Bosno in Hercegovino v letih 2019–2020)
  • NASLOV PROJEKTA: Percepcije o, veščine, zmožnosti in možnosti za udejanjanje okolju in človekovem zdravju prijaznih bivalnih okolij
  • PROJEKTNA EKIPA: dr. Andreja Kutnar (vodja), Anna Sandak, Črtomir Tavzes, Balazs David, Laszlo Hajdu
  • TRAJANJE: 15. 1. 2019 – 31.12.2022
  • PARTNERJA: InnoRenew CoE (Slovenija); Javni znanstveni raziskovalni inštitut Institut za zaštitu i ekologiju Republike Srpske (Bosna in Hercegovina)
  • SREDSTVA: 2000 EUR
  • Financiranje: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS)

Po vsem svetu, tudi v Evropi in še posebej v jugovzhodni Evropi, se soočamo s pomanjkanjem energijsko učinkovitih stavb. To ni slabo le z ekonomskega vidika (40 % skupne porabe energije in 30 % s pridobivanjem energije povezanih toplogrednih plinov), temveč tudi z vidika zdravja in dobrega počutja ljudi. Z rabo metode analize življenjskega cikla (LCA) je bilo dokazano, da z okoljskega vidika ni pomembna le tekoča poraba energije v stavbi, temveč tudi način pridobivanja gradbenega materiala, predelava, gradnja in na koncu postopek rušenja, ponovna raba in recikliranje uporabljenih materialov. Okolju in ljudem prijazna bivanjska okolja najenostavneje in stroškovno najučinkoviteje ustvarjamo z gradnjo v lesu (masivni les, izdelki iz lesa, montažna gradnja itd.) in v drugih naravnih in obnovljivih materialih. Optimalno bi bilo, če bi postopki oblikovanja in gradnje sledili načelom paradigme restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja (ang. Restorative Environmental and Ergonomic Design – REED). Tako Slovenija kot Bosna in Hercegovina (BiH) imata na področju raziskav, izobraževanja, usposabljanja in gospodarstva zmogljivosti, ki omogočajo gradnjo tovrstnih zgradb in bivalnih okolij. A med potencialom in velikostjo trga ter majhnim številom dobrih praks je očitna razlika. Investitorji so soočeni s precejšnjimi izzivi pri zagotavljanju energijsko učinkovitih stavb zaradi omejene ponudbe na trgu, povezane z izzivi trajnostne gradnje in učinka stavb; omejeni ponudbi botrujejo strukturne težave v gradbeništvu, kot je na primer majhna sposobnost inoviranja in mreženja. InnoRenew CoE si želi razviti povezave z raziskovalno sfero in gospodarstvom v jugovzhodni Evropi. Ta predlog sodelovanja bo okrepil obstoječe povezave in omogočil razvoj močnejše mreže raziskovalcev in gospodarstva obeh držav ter doprinesel h gospodarski rasti, ki upošteva omejitve narave. Pričakovani učinki so: boljše razumevanje družbe in trga med akademiki in gospodarstvom; širjenje in poglabljanje zavedanja o tematiki, povezani s podnebnimi spremembami in potrebo po zmanjšani rabi energije in materialov, med prebivalci, gospodarstvom in javnimi odločevalci; izboljšano zdravje in dobro počutje prebivalcev v obeh državah ter večja konkurenčnost gozdno-lesnega sektorja.

Glavne dejavnosti InnoRenew CoE pri projektu

  • Ugotoviti percepcijo take gradnje med različnimi deli družbe in jo primerjati z EU.
  • Identificirati in proučiti primere dobre prakse, priložnosti in ovire v Sloveniji ter to primerjati s stanjem v BiH.
  • Pripraviti pregled ustanov za raziskave, izobraževanje in usposabljanje ter javne uprave s tega področja, predvsem pa izvajalskih podjetij (znanje, veščine, kapacitete).
  • Predlagati sistem za identifikacijo sinergij in izkoriščanje priložnosti (raziskovalnih ali ekonomskih).