Slovenija v inovativnosti zaostaja za evropskim povprečjem, kar je opazno tudi v lesni in pohištveni industriji ter drugih panogah v gozdno-lesni verigi.  Slovenska strategija pametne specializacije (2017) je lesno verigo prepoznala kot panogo, ki ima velike razvojne zmogljivosti. Da bi ta potencial izkoristili, je treba bolje razumeti obstoječe inovacijske dejavnosti ter razloge za pomanjkanje inovacijskih aktivnostih.

Več kot 90 odstotkov podjetij v tej panogi so mikro podjetja, torej podjetja z manj kot desetimi zaposlenimi, ki pa jih inovacijske ankete ne pokrivajo. Uradna anketa o inovacijskih dejavnostih v industriji in izbranih storitvenih dejavnostih, na primer, vključuje le podjetja z deset ali več zaposlenimi. O inovacijskih aktivnostih mikro podjetij zato zelo malo vemo, o čemer so že pisali nekateri raziskovalci (npr. Roper in Hewitt-Dundas 2017). Zato smo se na InnoRenew CoE v okviru projekta Oživljanje tradicionalne industrije: model odprtega inoviranja v slovenskem pohištvenem sektorju odločili za izvedbo lastne ankete, ki vključuje tudi mikro podjetja. Pripravili smo vprašalnik, ki temelji na izbranih vprašanjih iz zgoraj omenjene uradne ankete, dodali pa smo tudi nekaj lastnih.

V anketi je sodelovalo 294 podjetij, katerih glavna dejavnost spada v gozdno-lesno verigo. Kontaktne podatke smo našli v poslovnem registru Bizi.si in pri tem izbrali naslednjih sedem panog: gozdarstvo, proizvodnja lesa in lesenih izdelkov, proizvodnja papirja in papirnih izdelkov, proizvodnja pohištva, druge proizvodne dejavnosti, gradbeništvo ter trgovina na debelo z lesom, gradbenim materialom in sanitarno opremo. Zbiranje podatkov je potekalo osem mesecev (od 15. februarja do 15. oktobra 2019) na podlagi poštne ankete, ki so jo predstavniki podjetij lahko izpolnili na papirju ali na spletu.

Dve tretjini podjetij, ki so sodelovala v anketi, je v triletnem obdobju od 2016 do 2018, na katerega so se nanašala vprašanja, uvedlo vsaj en nov ali bistveno boljši izdelek, storitev ali organizacijski proces. Ta podjetja smo vprašali tudi, kdo je razvil te izdelke, pri čemer je bilo možnih več odgovorov. Največ podjetij je samo razvilo nove izdelke (81 %) in storitve (74 %), medtem ko pri inovacijah postopkov prevladuje odgovor, da je šlo za prilagoditev proizvoda, ki ga je prvotno razvilo drugo podjetje oziroma ustanova (81 %). Pri postopkih je višji tudi delež tistih, ki so jih razvila druga podjetja ali ustanove (64 %).

Slika 1: Kdo je razvil te izdelke/storitve/postopke?

Podjetja, ki so inovirala, smo nato vprašali, kateri viri informacij so bili najpomembnejši zanje. Več kot polovica jih je kot zelo pomembne navedla vire iz svojega podjetja oziroma skupine podjetij (54 %). Sledijo dobavitelji (42 %) in stranke iz zasebnega sektorja (32 %). Najmanj pa jih kot pomembne vire ocenjuje univerze in druge izobraževalne ustanove (4 %) ter inštitute, tako javne kot zasebne (3 %).

Slika 2: Kako pomembni za inovacijske dejavnosti v vašem podjetju so bili v obdobju od 2016 do 2018 spodaj našteti viri informacij? (n = 127)

Zanimalo nas je tudi, ali so podjetja pri kateri od svojih inovacijskih dejavnosti sodelovala z naštetimi podjetji ali ustanovami. Največ (83 %) jih je sodelovalo z dobavitelji, sledijo stranke ali kupci zasebnega sektorja (54 %) in nato druga podjetja v skupini podjetij (45 %). Najmanj sodelovanj je, podobno kot pri virih informacij, z visokošolskimi in raziskovalnimi ustanovami.

Slika 3: Ali je vaše podjetje v triletnem obdobju od 2016 do 2018 pri kateri od svojih inovacijskih dejavnostih sodelovalo s spodaj naštetimi podjetij ali ustanovami? (n = 127)

V nadaljevanju nas je med drugim zanimalo, ali so inovacije za produkte ali postopke in inovacije na področju organizacije ali trženja imele katero od naštetih okoljskih koristi. Skoraj polovica jih je uvedla inovacije, s katerimi so zmanjšale onesnaževanje zraka, vode, hrupa in tal (48 %) ali rabo energije (47 %). Sledijo inovacije, ki prinašajo podaljšano življenjsko dobo izdelkov (38 %) in recikliranje za lastno uporabo ali prodajo (37 %). Le ena tretjina podjetij (33 %) je zmanjšala rabo materialov ali vode na enoto proizvodnje in še nekoliko manj jih je materiale nadomeščalo z manj onesneževalnimi ali nevarnimi materiali (32 %) ali olajšalo recikliranje produktov po uporabi (31 %). Najmanj je bilo inovacij, ki bi nadomestile delež fosilne energije z obnovljivimi viri (20 %).

Slika 4: Ali je vaše podjetje v obdobju od 2016 do 2018 uvedlo inovacije za produkte ali postopke in inovacije na področju organizacije ali trženja, ki imajo katero od naslednjih okoljskih koristi? (n = 129)

Razlog za majhno število inovacij, ki so povezane z okoljem, je najbrž tudi ta, da velika večina (93 %) podjetij nima vzpostavljenih postopkov za redno prepoznavanje in zmanjševanje vplivov podjetja na okolje. Vprašali smo jih tudi, ali kateri od naštetih inovacij nameravajo uvesti v prihodnje, in največ (17 %) jih je izbralo zmanjševanje ogljičnega odtisa.

Če povzamemo ugotovitve v tem prispevku (rezultati raziskave so podrobneje objavljeni v raziskovalnem poročilu), lahko sklepamo, da se podjetja inovacij lotevajo sama in se pri tem premalo ozirajo na vire informacij, kot so visokošolske in raziskovalne ustanove, s katerimi očitno zelo malo sodelujejo. Neizkoriščen potencial so tudi inovacije z okoljskimi koristmi, a jih večina tudi v prihodnje še ne namerava uvesti. Ko smo podjetja vprašali o razlogih za neinoviranje (na splošno), jih je večina (81 %) navedla, da ni bilo prepričljivih razlogov za inoviranje. Razmisliti bi bilo treba, s čim bi lahko podjetja spodbudili k večji inovativnosti.

S tovrstnimi raziskavami so povezani številni metodološki izzivi, kar smo predstavili v prispevku na konferenci Uporabna statistika 2019. V okviru tega prispevka smo preliminarno analizirali povezavo med velikostjo podjetja in različnimi indikatorji ter na tej podlagi izračunali pristranskosti rezultatov uradne ankete o inovacijskih dejavnostih zaradi izključevanja mikro podjetij. Slednja se od manjših, srednjih in velikih podjetij najbolj razlikujejo po tem, da imajo manj inovacij podpornih dejavnostih za inovacije postopkov ter da imajo več inovacij storitev.

V prihodnje bi veljalo rezultate postaviti tudi v kontekst mednarodnih primerjav, kar nameravamo storiti v okviru bilateralnega projekta o inovacijskih aktivnostih avstrijskih in slovenskih podjetij v gozdno-lesni verigi vrednosti.

Ana Slavec,
svetovalka za statistiko v InnoRenew CoE