Izraz odprta znanost se v zadnjih letih vse pogosteje pojavlja tako v politikah kot v besedilih znanstvenih in visokošolskih ustanov ter njihovih financerjev. Opazimo lahko tudi vse več izobraževalnih in drugih dogodkov na to temo. Med razlogi za njeno popularnost je gotovo tudi prihodnji okvirni program EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa, saj bo eden od treh stebrov, na katerih bo temeljil, prav odprta znanost. Kljub temu pa niti vsem raziskovalcem, kaj šele širši javnosti ni povsem jasno, kaj naj bi ta dejansko pomenila. Gre le za krilatico ali kaj vsebinsko trdnejšega?

Po eni izmed definicij je odprta znanost kar – znanost sama. Bistvo znanstvene metode je namreč obnovljivost (angl. reproducibility), ki pomeni zmožnost, da drugi raziskovalci našo raziskavo neodvisno ponovijo in z uporabo enake metodologije pridejo do enakih rezultatov, kot smo prišli sami. Obnovljivosti raziskav pa ni brez odprtosti in transparentnosti. Odprta znanost pomeni prakticiranje znanosti na način, da lahko sodelujejo in k temu prispevajo tudi drugi. V razpravah se to pogosto omeji na odprti dostop do publikacij, a to ni vse; da bi raziskovalec res zagotovil obnovljivost, mora izčrpno dokumentirati celoten raziskovalni cikel in deliti vse vmesne izdelke, vključno z raziskovalnimi podatki. Odprta znanost je torej krovni izraz, ki zajema odprti dostop, odprte podatke, odprto metodologijo, odprte laboratorijske dnevnike, odprto kodo, odprto programsko in strojno opremo, odprti strokovni pregled, odprto izobraževanje itd. Za uvod v različne vidike odprte znanosti priporočam izobraževalne vire evropskega projekta FOSTER.

Odprta znanost na InnoRenew CoE

Ker je projekt InnoRenew financiran iz sredstev okvirnega programa Obzorje 2020, je zavezan k objavljanju v odprtem dostopu. Poleg tega se je vodstvo InnoRenew CoE odločilo za prostovoljno sodelovanje v programu Pilot odprtih raziskovalnih podatkov, katerega namen je izboljšati tako dostop do raziskovalnih podatkov, nastalih v okviru financiranih projektov, kot tudi njihovo ponovno uporabo.

Vsak, ki se je pridružil Pilotu, je moral pripraviti svoj načrt upravljanja raziskovalnih podatkov (angl. Data Management Plan) – povzetek načrta InnoRenew CoE je v repozitoriju Zenodo dostopen kot plakat, ki sem ga predstavila na 12. plenarnem srečanju združenja RDA (Research Data Alliance – Združenje za raziskovalne podatke) v Bocvani. Načrt sledi smernicam Obzorja 2020 za upravljanje podatkov po načelih FAIR (angl. Findable, Accessible, Interoperable and Reusable – najdljivost, dostopnost, interoperabilnost in ponovna uporabnost) in pri raziskavah na ljudeh upošteva tudi pravne in etične vidike, povezane z zbiranjem in hranjenjem osebnih podatkov.

Ker za veliko raziskovalnih področij, s katerimi se ukvarjamo, ne obstajajo disciplinarni repozitoriji, smo se odločili, da se podatki in drugi raziskovalni rezultati hranijo v splošnem repozitoriju Zenodo, kjer smo ustvarili skupnost InnoRenew CoE and Project research. Tu najdete tako naše članke in predstavitve na konferencah kot tudi raziskovalne podatke in programske kode, ustvarjene v okviru raziskovalnih projektov InnoRenew CoE in njegovih partnerjev.

V izvajanju odprte znanosti pa gre InnoRenew CoE še dlje, kot bi bilo potrebno, da bi zadostil osnovnim zahtevam Obzorja 2020. Kot svetovalka za statistiko imam med drugim nalogo, da raziskovalcem pomagam pri pripravi raziskovalnih podatkov za predajo v repozitorij. Gre za t. i. skrbništvo podatkov (angl. data stewardship), kar je poklic, ki se v raziskovalnem okolju šele vzpostavlja. Temu je bila namenjena letošnja pilotna poletna šola CODAT/RDA za skrbnike podatkov v Trstu, ki sem se je udeležila. Polno zaposlene skrbnike podatkov si zaenkrat privoščijo le redke ustanove – dober primer je npr. Tehniška Univerza v Delftu, kjer ima vsaka fakulteta svojega skrbnika podatkov. Pri manjših ustanovah, kot je InnoRenew CoE, pa se naloge skrbnika podatkov razdelijo med več zaposlenih. Del dobrega skrbništva podatkov je tudi ustvarjanje kulture osebne odgovornosti v organizaciji.

Posebej bi omenila tudi odprto inoviranje, še enega od vidikov odprte znanosti, ki ima na InnoRenew CoE pomembno vlogo. S tem področjem se ukvarjamo v okviru projekta Oživljanje tradicionalne industrije: model odprtega inoviranja v slovenskem pohištvenem sektorju, doktorska študentka Barbara Rovere, raziskovalna asistentka na InnoRenew CoE, pa v svojem doktorskem delu raziskuje kritične dejavnike v odprtem inoviranju. Kulturo odprtih inovacij spodbujamo tudi v Živem laboratoriju InnoRenew, ki je vedno odprt za nova sodelovanja, saj je to ključ do uspeha njegovih članov.

Pomen odprte znanosti in upravljanja podatkov po načelih FAIR se trudimo širiti tudi zunaj našega inštituta. Temu je bila denimo namenjena delavnica o upravljanju odprtih podatkov na odprtodostopnih platformah (Managing open data on OA platforms), ki jo je lani izvedel dr. Mike Burnard, namestnik direktorice InnoRenew CoE in vodja raziskovalne skupine Človekovo zdravje v grajenem okolju. Sama kot ambasadorka evropskega dela organizacije RDA za področje Tehnike/Obnovljivih materialov spodbujam sodelovanje raziskovalcev s to organizacijo, ki skrbi za zmanjšanje socialnih in tehničnih ovir pri izmenjavi raziskovalnih podatkov, kot  članica delovne skupine Evropskega oblaka odprte znanosti EOSC za načela FAIR in koordinatorka delovne skupine za odprto znanost pri Evropskem svetu doktorskih kandidatov in mladih raziskovalcev (Eurodoc) pa sodelujem pri snovanju politik na tem področju. Za konec naj posebej opozorim še na nedavno ustanovljeno odprtodostopno znanstveno revijo Interdisciplinary Perspectives on the Built Environment (IPBE) – prva številka bo izšla spomladi prihodnje leto –, ki je pomemben novi člen odprte znanosti na InnoRenew CoE.

Ana Slavec,
svetovalka za statistiko na InnoRenew CoE