Les in izdelki iz lesa so ključnega pomena za globalna prizadevanja blažitev podnebnih sprememb. Les služi družbi na različne načine, od gozdov do stavb, v katerih živimo in delamo, ter izdelkov, ki jih uporabljamo vsak dan. Obstaja pa še več priložnosti za les, predvsem za izdelke iz lesa v gradbeništvu in pohištvu. Če izdelke iz lesa z dolgo življenjsko dobo izdelujemo, uporabljamo, zbiramo, predelujemo in ponovno uporabljamo, lahko podaljšamo čas shranjevanja ogljika v njih (in se ta ne sprošča nazaj v ozračje).  Čeprav je za spopadanje s podnebnimi spremembami pomemben vsak korak v vrednostni verigi, se je projekt WoodCircus osredotočil na fazo zbiranja, ponovne predelave in ponovne uporabe.

Poznejše faze življenjske dobe izdelka – po njegovi prvi uporabi – so ključni del krožnega gospodarstva. Čeprav se krožno gospodarstvo začne pri pridobivanju virov, oblikovanju in proizvodnji, se eden od najzahtevnejših segmentov krožne vrednostne verige začne z zbiranjem materialov ob koncu življenjske dobe, njihovim vračanjem v ustrezen obrat za ponovno predelavo in morebitnim ponovnim prehodom na trg. Številne ovire pri tem segajo od finančnih omejitev, inovacijskih vrzeli, političnih ovir, industrijske tradicije in splošnega pomanjkanja povpraševanja po krožnih rešitvah.

Vendar pa tam, kjer obstajajo ovire, obstajajo tudi znanstveniki in zgodnji uporabniki, ki jih želijo premagati. Tako se je začel projekt WoodCircus, financiran s strani Obzorja2020 in z uradnim imenom “Podpiranje ključne vloge gozdno-lesnega sektorja v krožnem biogospodarstvu”. Cilj je bil spodbujati prispevek vrednostnih verig na osnovi lesa h krožnemu gospodarstvu v Evropi. Projekt se je osredotočil na opredelitev trenutnih najboljših praks in prednosti v industriji, ovir, s katerimi se soočamo, ter možnosti za oblikovalce politik pri pomoči za rast krožnih praks v lesnopredelovalni industriji.

WoodCircus se je svojih vseevropskih prizadevanj lotil tako, da je najprej identificiral podjetja v štirih makroregijah Evrope: severni, južni, zahodni in vzhodni. S temi podjetji so nato opravili razgovore, na podlagi katerih so oblikovali podrobno analizo SWOT za vsako regijo in za Evropo kot celoto. Kasneje so v sklopu projekta opredelili vodilne krožne prakse v Evropi in pripravil katalog dobrih praks, v katerem so predstavljene splošne in posebne dobre prakse ter možnosti za njihov prenos v druge regije Evrope in povečanje splošne krožnosti sektorja. Na podlagi teh rezultatov – in številnih drugih iz projekta – je konzorcij partnerjev pripravil Belo knjigo WoodCircus 2040 (na voljo v 11 jezikih in v mobilni različici). V beli knjigi z naslovom “Evropska lesnopredelovalna industrija je zeleno gonilo trajnostne rasti: Bela knjiga WoodCircus 2040” je opisano trenutno stanje krožnosti v industriji, podana pa so tudi priporočila oblikovalcem politik, članom industrije, akademikom in drugim deležnikom za izboljšanje krožnosti v evropski lesnopredelovalni industriji.

Čeprav se je projekt končal, vem, da se bodo partnerji še naprej ukvarjali s to pomembno temo. V InnoRenew CoE si še naprej močno prizadevamo za krožnost. To je tema, ki je zelo primerna za interdisciplinarno ekipo InnoRenew CoE, saj zahteva sodelovanje akterjev s področja predelave lesa in lesarstva, logistike in optimizacije, politike, inovacij, ekonomije, inženirstva in številnih drugih strokovnih področij, da bi skupaj našli sistemske rešitve za Evropo in širše.

Nekaj aktivnih projektov v InnoRenew CoE in nedavnih objavljenih člankov lahko najdete spodaj.

PROJEKTI

• NewWave
• Ekonomski, okoljski in družbeni vidiki predelave in rabe lesa in v njem vezanega ogljika
• Povratna logistika biomase lesnih ostankov
• OLEAF4VALUE

ČLANKI

• Robust facility location in reverse logistics
• Energy Retrofitting Opportunities Using Renewable Materials—Comparative Analysis of the Current Frameworks in Bosnia-Herzegovina and Slovenia
• Recovery of Bioactive Compounds from Hazelnuts and Walnuts Shells: Quantitative–Qualitative Analysis and Chromatographic Purification

Literatura in viri:

1. Johnston, C.M. and Radeloff, V.C., 2019. Global mitigation potential of carbon stored in harvested wood products. Proceedings of the National Academy of Sciences, 116(29), pp.14526-14531. https://www.pnas.org/doi/pdf/10.1073/pnas.1904231116

2. Hildebrandt, J., Hagemann, N. and Thrän, D., 2017. The contribution of wood-based construction materials for leveraging a low carbon building sector in Europe. Sustainable cities and society, 34, pp.405-418. https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S2210670716305923

3. Hill, C.A.S. and Dibdiakova, J., 2016. The environmental impact of wood compared to other building materials. International Wood Products Journal, 7(4), pp.215-219. https://doi.org/10.1080/20426445.2016.1190166