V zunanjem okolju so bronasti spomeniki in druga kulturna dediščina izpostavljeni številnim okolijskim dejavnikom, ki povzročajo njeno propadanje. Po eni strani človeške dejavnosti, kot sta urbanizacija in množični turizem, vodijo do povečanega onesnaženja okolja in ojačajo deterioracijo spomenikov. Po drugi strani pa se ljudje lahko vključijo v skrb za kulturno dediščino na prostem in jo pomagajo ohraniti za prihodnje generacije. To je bil eden izmed ciljev nacionalnega raziskovalnega projekta Zaščita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju, ki ga je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine, financirala pa ga je Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

Eden od ciljev raziskovalcev InnoRenew CoE pri projektu je bila družboslovna raziskava, s katero so želeli boljše razumeti dojemanje in vrednote različnih skupin obiskovalcev glede kulturne dediščine ter ugotoviti, kako motivirati ljudi, da z mobilnimi napravami fotografirajo škodo na spomenikih (obraba, korozija in vandalizem), ter jih pošljejo raziskovalcem. Ideja za tem je ustvariti veliko zbirko fotografij, ki jih bodo znanstveniki uporabili za proučevanje procesov poslabšanja materiala spomenikov.

Opravili so intervjuje v štirih fokusnih skupinah z uporabniki pametnih telefonov v dveh slovenskih mestih (Ljubljani in Kopru), kjer so udeležence spraševali, kako med potovanjem uporabljajo kamero in druge aplikacije. Ugotovili so, da so ljudje bolj motivirani za fotografiranje kulturne dediščine, ko ta dopušča interakcijo ali je del fotogeničnega prizora ali pa obiskovalca pritegne njena zgodba. V zvezi z aplikacijami so ugotovili, da ne smejo zahtevati prevelike pozornosti, in da veliko ljudi raje uporablja spletne strani kot aplikacije. V dveh fokusnih skupinah so bili udeleženci uporabniki lokacijskih iger, kot sta Geocaching in Pokémon GO, ki imajo tudi določeno vlogo pri spodbujanju kulturnodediščinskega turizma. Podrobni rezultati so opisani v raziskovalnem poročilu (v slovenščini) in znanstvenem članku objavljenem v reviji Sustainability (v angleščini).

Na podlagi rezultatov raziskave bi lahko razvili različne komunikacijske strategije, s katerimi bi povabili obiskovalce bronastih spomenikov k pošiljanju fotografij, vendar so bili omejeni na tiste, ki jih je bilo možno izvesti z razpoložljivimi finančnimi in drugimi sredstvi. Ker je več udeležencev fokusnih skupin omenilo branje in fotografiranje informativnih tabel, so se raziskovalci odločili, da to uporabijo kot glavni komunikacijski kanal. Postavili so jo le pri enem izmed spomenikov, ki so bili uporabljeni kot študije primera v projektu, in sicer pred Tartinijevem spomenikom v Piranu.

Informativna tabla na Tartinijevem trgu v Piranu. Foto: Ana Slavec

Informativna tabla je bila oblikovana z besedilom v treh jezikih (slovenskem, italijanskem in angleškem), ki obiskovalce Tartinijevega spomenika nagovarja k fotografiranju poškodb, obisku spletne strani in deljenju fotografij. Ena ugotovitev fokusnih skupin je tudi ta, da je za nekatere ljudi zgolj pomoč znanstvenikom  zadostna motivacija za pošiljanje fotografij, več udeležencev pa je poudarilo, kako zelo pomembno jim je vedeti, kako bodo fotografije uporabljene. Zato so se odločili razviti serijo štirih izobraževalnih video posnetkov, ki predstavljajo različne dele projekta, od karakterizacije študij primera bronastih spomenikov in razvoja učinkovitih zaščitnih sistemov za bron do razvoja orodij IKT za zbiranje podatkov in preučevanja interakcije s kulturno dediščino. Po nalaganju fotografij so obiskovalci spletnega mesta preusmerjeni na InnoRenew CoE YouTube kanal, kjer si lahko videoposnetke tudi ogledajo. Poleg tega so ti javno dostopni na spletu vsem, ki si jih želijo ogledati.

Za spodbujanje sodelovanja javnosti pri zbiranju fotografij so v InnoRenew CoE organizirali tudi znanstveni dogodek, ki je spremljal postavitev in predstavitev informativne table na Tartinijevem trgu. Na dogodku so raziskovalci mimoidočim predstavili opremo, ki je bila uporabljena pri projektu. Informacijska tabla bo pred Tartinijevem spomenikom postavljena do konca februarja 2022.

Če želite z nekaj preprostimi kliki na pametnem telefonu sodelovati pri ohranjanju kulturne dediščine, vas vljudno vabimo, da jo obiščete.

Ana Slavec,
svetovalka za statistiko v InnoRenew CoE