december 6, 2024
V torek, 24. 8. 2021, je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE na Tartinijevem trgu v Piranu, pripravil dogodek z namenom predstavitve rezultatov nacionalnega raziskovalnega projekta »Zaščita bronastih spomenikov v spremenljivem okolju«.
Namen projekta, ki se je zaključil letos junija, je spodbujanje zanimanja širše javnosti za zaščito predmetov kulturne dediščine preko vključevanja javnosti v zbiranje podatkov, fotografij, o poškodbah spomenikov. Raziskovalci inštituta InnoRenew CoE so pripravili tablo in jo postavili zraven Tartinijevega spomenika, s katero želijo spodbujati obiskovalce k deljenju fotografij spomenika na namensko razviti spletni strani:
»Zbirka teh podatkov nam bo služila za lažje in hitrejše zaznavanje procesov obrabe in korozije bronastih spomenikov, hkrati pa bomo ljudi ozaveščali o tej tematiki, saj bodo s sodelovanjem in nalaganjem fotografij na spletno stran dobili dostop do ogleda serij izobraževalnih videoposnetkov, ki smo jih pripravili v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku,« je dejala dr. Ana Slavec, raziskovalka v InnoRenew CoE.
Dogodka se je udeležil tudi župan Občine Piran g. Đenio Zadković, ki projekte kot je ta pozdravlja: »Vesel sem, da je predstavitev projekta potekala prav v Piranu, kjer imam še veliko bronastih kipov zato je ta tematika pomembna tudi za nas.«
Obiskovalci dogodka so lahko videli in spoznali tudi raziskovalno oprema, ki so jo raziskovalci uporabljali v okviru projekta, kot na primer 3D skener in različni senzorji, ki se uporabljajo za karakterizacijo predmetov kulturne dediščine.
Eden izmed ciljev projekta, katerega je vodil Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kot partnerji pa so sodelovali tudi InnoRenew CoE in Zavod za gradbeništvo, je bil razvoj orodji informacijske tehnologije za večje vključevanje javnosti in boljšo zaščito spomenikov. Poleg tega, pa so raziskovalci v projektu razvili sklop okoljskih senzorjev za spremljanje vremenskih razmer na štirih bronastih spomenikih v Sloveniji:
»S tem smo opazili razlike, ki so zelo odvisne od okolja, na primer pri spomeniku v Ljubljani smo opazili večji vpliv onesnaženja z žveplom, pri Tartinijevem spomeniku pa je sol tista, ki prispeva h koroziji,« je pojasnil Janez Kosel, raziskovalec iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi materiali, tudi bron in tudi bronasti spomeniki kulturne dediščine, ki so izpostavljeni naravnim vremenskim razmeram, sčasoma spreminjajo svoje lastnosti. V zadnjih leti pa strokovnjaki opažajo, da so zaradi podnebnih sprememb in onesnaževanja, te spremembe vse hitrejše, če spomeniki niso primerno zaščiteni. Podatki zbrani s senzorji bodo v veliko pomoč restavratorjem in kustosom glede optimalnih postopkov konzerviranja in zaščite predmetov kulturne dediščine.
»Na InnoRenew CoE in na Univerzi na Primorskem imamo ogromno znanja in tudi opreme, ki jo lahko uporabimo v različne namene, in ta projekt je dokaz tega,« je poudarila dr. Andreja Kutnar, direktorica InnoRenew CoE.
»Zavedamo se, da je kulturna dediščina zelo pomembna in zato smo želeli prispevati k njeni ohranitvi,« je še dodala.
Projekt je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.