Zasnova za dve stavbi raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE je nastala kot interdisciplinarni projekt raziskovalcev, podprta pa je z inovativno tehnologijo ter skladna z dognanji o vplivu grajenega okolja na zdravje ljudi. Projektanti in raziskovalci, zaposleni v InnoRenew CoE smo pri tem združili znanja več strok, od arhitekture, gradbeništva, strojništva, psihologije, ergonomije in lesarstva do znanja multidisciplinarnih raziskovalcev zdravega bivanjskega okolja.

Foto: Miran Kambič

V stavbnem kompleksu se nahajajo kabineti, prostori za predstavitve in laboratoriji ter delavnice za znanstveno raziskovalno delo. Skupna bruto površina stavb je 8.200 m² in vključuje osem raziskovalnih laboratorijev, v katerih se izvajajo raziskave lesa tako v mikroskopskem kot tudi v makroskopskem merilu; torej od različnih zaščit in modifikacij lesa, kot tudi do raziskav iz področja gradnje objektov. Poleg tega omogočajo zunanje površine in ravne zelene strehe (v skupni velikosti 1400m2) odprte prostore za raziskovalne dejavnosti na prostem, kot je testiranje različnih lesenih fasad in manjših objektov izpostavljenih vremenskim vplivom.

Foto: Miran Kambič

Stavbi inštituta sta hibridna kombinacija lesa, betona in jekla; medtem ko so temelji, klet in pritličje betonski, so nadstropja v celoti sestavljena iz lesenih elementov, razen betonskega jaška za dvigalo in požarno stopnišče v severovzhodnem vogalu glavnega objekta.

Na zunanjosti objektov inštituta smo uporabili tradicionalne materiale. Les na fasadah smo uporabili na tradicionalen način, kot senčilo (lesene lamele pred okni) in v obliki fasadne strukture, ki spominja na tradicionalen »latnik« slovenske Istre. Za obloge fasad v zgornjih nadstropjih, v arkadah in pri zunanjih tlakih smo uporabili lokalni istrski kamen. Objekta sta oblikovana glede na načela restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja (ang. Restorative Environmental and Ergonomic design – REED), kar pomeni, da smo s pomočjo zelenih streh, uporabe deževnice, sončne energije, nizkoenergijske gradnje ter s pomočjo uporabe vidnega lesa v notranjosti ustvarili pogoje za zdravo in okolju prijazno bivanjsko okolje.

Foto: Miran Kambič

Eden ključnih elementov regenerativnih bivalnih in delovnih okolij je les kot osnovni element oblikovanja. Vedno bolj pomembno postaja iskanje načinov za regeneracijo ljudi v stavbah, saj preživimo do 90 % svojega časa v zaprtih prostorih. Človek se regenerira v naravi, s sprehodi, s fizično aktivnostjo. V zaprtih prostorih se želimo temu približati. Raziskovalci InnoRenew CoE so dokazali, da lesene površine v prostorih delujejo pomirjujoče in pomagajo zmanjšati stres. Les tako vpliva na naše vidne zaznave, kakovost zraka, toplotno ugodje ter ugodje ob dotiku – vse to nas spominja na naravo, kjer se v celoti regeneriramo.

V notranjosti inštituta InnoRenew CoE igra les pomembno vlogo: nosilne lesene križno lepljene stene in stropne plošče so v veliki meri vidne tako v skupnih prostorih, sejnih sobah, kot tudi v pisarnah. Glavno stopnišče, ki poteka preko štirih etaž notranjega atrija, je izdelano iz masivne lesene konstrukcije. Ograje okoli atrija so prav tako lesene, namesto ročajev so na ograjah leseni pulti, ki vabijo h komunikaciji med zaposlenimi. Vendar pa cilj pri oblikovanju ni bil povečati količine lesa, temveč poudariti temeljne vrednote InnoRenew CoE: ob prihodu vas povabimo, da otipate in se dotaknete lesa ter stopite po udobnih stopnicah. Po njih se povzpnete raje  kot z dvigalom, ki je skrit za vogalom, zato ohranjate fizično kondicijo. Vrata v pisarne, delovne površine, električna stikala,  pohištvo in določeni umivalniki so izdelani iz lesa. Tako je večina površin, ki se jih dotikamo, lesenih.

Foto: Miran Kambič

Na objektih inštituta raziskovalci izvajamo natančen monitoring notranjih prostorov, konstrukcijskih sistemov in fasad. Merimo različne parametre, od temperature, vlage, akustike, emisij do statičnih obremenitev in staranja lesa na fasadah. To nam bo omogočilo vpogled v način staranja lesa v stavbah in lažje načrtovanje lesene gradnje v prihodnosti. Poleg tega smo monitoring na objektu izvajali tudi v času gradnje, ko smo na 300 mestih tedensko merili vsebnost vlage v lesu. Namen tega je bilo spremljanje stanja konstrukcije pred izvajanjem pokrivnih slojev, ki bi preprečili nadaljnjo izsuševanje vlage in bi s tem ustvarili pogoje za nastanek plesni in kasneje tudi za propad konstrukcijskega lesa.

Za stavbi inštituta InnoRenew  CoE je bila še v času projektiranja izvedena ocena življenjskega cikla (life cycle assessment), ki je računsko obravnavala prispevek posameznih gradbenih materialov na celotni ogljični odtis stavbe. Tu so bili všteti vsi elementi stavb od temeljev (beton, jeklo), konstrukcije (križno lepljen les, jeklo in beton v manjši meri),  do končnih obdelav in oblog (naravni les, mavčne plošče , keramika, kamen), fasad (naravni les, lokalni kamen), streh (zelena streha, prodec, bitumen), toplotnih izolacij (mineralna volna, ekspandirani polistiren, razne folije), vrat in oken (les in steklo). Čeprav je bilo pričakovati, da bo kletna etaža s temelji (beton in jeklo) veliko prispevala k okoljskemu odtisu, je bilo vseeno presenetljivo, kako močno je njena vloga v izračunih prevladala.

Stavbi inštituta imata še eno zelo pomembno vlogo za nadaljnji razvoj znanosti. Omogočata neposredno povezovanje znanstvenoraziskovalnega dela z gospodarstvom. To sodelovanje poteka veliko lažje v novih stavbah, kjer je s pomočjo vrhunske laboratorijske opreme omogočen razvoj novih materialov, izdelkov in testiranj. Vse te aktivnosti pa se ne dogajajo zgolj v laboratorijih. V prostorih za predstavitve so omogočeni poslovni sestanki in mreženja, ki s pomočjo številnih mednarodnih projektnih partnerjev inštituta InnoRenew CoE zainteresiranim domačim in tujim gospodarstvenikom omogočajo nove poslovne priložnosti na področju razvoja materialov in izdelkov iz lesa ter drugih obnovljivih materialov.

PODATKI O STAVBI

• Arhitektura: Eva Prelovšek Niemelä, Aarne Niemelä
• Sodelavca: Bojan Cebin, Monika Rečnik
• Notranja oprema: Zijada Adembegović Hujdurović, Eva Prelovšek Niemelä, Aarne Niemelä
• Krajinska arhitektura: Mitja Škrjanec
• Statika: Iztok Šušteršič, Sašo Vozel
• Strojne instalacije: Rudi Grahek, Robert Krese
• REED oblikovanje: Mike Burnard
• Tehnologija laboratorijev: Matthew Schwarzkopf, Jakub Sandak
• Zasnova monitoringa: Michael Mrissa, Anna Sandak, Jakub Sandak, Mike Burnard, Andreja Kutnar, Iztok Šušteršič, David B. DeVallance, Miklos Kresz

Eva Prelovšek Niemelä, arhitektka in raziskovalka v InnoRenew CoE