Odnos do podnebnih sprememb in inovacijske dejavnostih slovenskih in avstrijskih podjetij v gozdno-lesnem sektorju

Pred leti sem za to rubriko pisala o tem, kako inovativna so slovenska podjetja v gozdno-lesni verigi ter kje je še prostor za izboljšave. Po tej raziskavi smo leta 2021 v sodelovanju z Inštitutom za okoljske sistemske znanosti na Univerzi v Gradcu v okviru bilateralnega projekta Inovacijske aktivnosti avstrijskih in slovenskih podjetij v gozdno-lesni verigi vrednosti izvedli še anketo o okoljski koristi inovacij podjetij v gozdno-lesnem sektorju, kjer smo poleg slovenskih vključili tudi avstrijska podjetja.

V anketi je sodelovalo 252 podjetij, od tega 170 iz Slovenije in 123 iz Avstrije. Slika 1 prikazuje, da je bilo med njimi 116 podjetij inovativnih, le 45 pa jih je izvedlo inovacije, ki so povezane s podnebnimi spremembami. Med njimi jih pri 34 šlo za inovacije povezane z blažitvijo podnebnih sprememb, pri 17 pa za prilagajanje podnebnim spremembam.

Slika 1: Število inovacij povezanih z blažitvijo in prilagajanjem podnebnim spremembam (Vir: Slavec idr. 2023).

Konceptualni model raziskave je temeljil na teoriji načrtovanega vedenja (Ajzen 1991), ki predpostavlja, da je vedenje posameznika odvisno od njegove namere, to pa določajo njegova stališča, subjektivne norme in njegova percepcija nadzora nad izvedbo. Podobno kot pretekle študije, ki so ta teoretski okvir uporabile za pojasnjevanje okoljskih vedenj, smo potrdili vpliv stališč, norm in percepcije nadzora na namene, medtem slednji niso imeli vpliva na dejansko obnašanje. Poleg tega se je pokazal tudi direkten statistično značilen vpliv percepcije nadzora na vedenje, vendar le pri podjetjih z več kot desetimi zaposlenimi, ki v tem sektorju predstavljajo le okrog 10 % vseh podjetij.

V nadaljevanju smo zato za pojasnjevanje vedenja dodali še dejavnik zaznave podnebnih sprememb kot priložnosti ali grožnje ter njune prostorske pristranosti. Kot so pokazale pretekle raziskave podnebna tveganja namreč zaznavamo kot večjo grožnjo na geografsko bolj oddaljenih lokacijah (Gifford idr. 2009). Kot prikazuje Slika 2, to velja tudi za slovenska in avstrijska podjetja, saj je bilo njihovo zaznavanje priložnosti in groženj statistično višje na globalnem nivoju, kot pa na nivoju države in podjetja.

Slika 2: Zaznavanje podnebnih sprememb kot priložnosti ali grožnje (Vir: Slavec idr. 2023 z dodano dimenzijo po državah).

Na podlagi teh razlik smo izračunali prostorsko pristranost za priložnost in grožnje, ki smo jih s skupno zaznavo priložnosti in tveganj vključili v model. Pokazalo se je, da imajo tako priložnosti in tveganja pozitiven učinek na prilagajanje dobavnih verig (kot indikator prilagajanja podnebnih sprememb), pristranskost v zaznavi pa negativen. Za blažitev podnebnih sprememb pa učinka nismo uspeli potrditi.