Blaženje naraščajoče podnebne krize zahteva hitro, dobro premišljeno, z dokazi in podatki podprto ter usklajeno ukrepanje. Evropska unija (EU) vlaga precejšnje napore v tej smeri s sprejetjem več zakonodajnih paketov in strategij (Zeleni prehod) ter podpira tovrstne globalne pobude. Posledično so države članice, vključno s Slovenijo, prevzele precej zahtevne zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov (TGP). Eden najpreprostejših in hkrati stroškovno najučinkovitejših načinov za dosego zelenega prehoda je lahko povečana uporaba izdelkov iz naravnih lignoceluloznih materialov iz obnovljivih virov, namesto izdelkov iz drugih materialov. Predelava lesa namreč zahteva veliko manj energije (in zato povzroča veliko manj emisij TGP), v primerjavi s pridobivanjem in predelavo drugih materialov, kot so beton, jeklo, aluminij, steklo, opeka, plastika itd. Poleg tega lesni izdelki v svoji življenjski dobi shranijo ogljik, ki so ga drevesa med rastjo vsrkala iz ozračja s fotosintezo. Izdelava in uporaba lesnih izdelkov namesto njihovih funkcionalno primerljivih alternativ ima torej dvostranski ugoden učinek na zmanjšanje koncentracije toplogrednih plinov, ki spreminjajo podnebje, v zemeljski atmosferi.

Slovenija je za takšen prehod še posebej primerna, saj imamo številne gozdove z veliko zalogo lesa in velikim letnim prirastom. Z gozdovi gospodarimo sonaravno, zato imamo na voljo zadostne količine surovin za občutno povečanje proizvodnje lesnih izdelkov. Velikokrat pa so leseni izdelki dražji od izdelkov iz drugih materialov ali pa vsaj uporabniki menijo, da so dražji. Z zeleno obdavčitvijo lahko država ustvarja ugodne tržne pogoje za nakup in uporabo lesnih proizvodov ter hkrati spodbuja razvoj lesnopredelovalnih podjetij, če želi na zgoraj opisan način doseči občutnejše zmanjšanje emisij TGP.

Zato v raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE proučujemo možnosti in pripravljamo predloge za:

• znižanje stopnje DDV za izdelke iz lesa ali pretežno iz lesa,
• uvrstitev teh proizvodov v skupine izdelkov, s katerimi si podjetja, ki se odločijo za nakup teh proizvodov kot naložbo, lahko znižajo davčno osnovo,
• povečanje deleža zneska naložb v opremo in v neopredmetena sredstva (za pridobivanje in predelavo lesa), za katere se lahko uveljavlja znižanje davčne osnove podjetij,
• obdavčitev na podlagi analize življenjskega cikla izdelka (LCA).

Pripravljamo več scenarijev predelave različnih količin lesa v izdelke (skupine izdelkov). Po teh scenarijih v raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE uporabljamo svoj Model za razporejanje količin lesa za predelavo v lesne izdelke ali skupine izdelkov za izračun potencialnih prihodkov takšne predelave in za pridobivanje informacij o potencialnih prihrankih pri emisijah TGP (z uporabo metode LCA, primerjava ogljičnega odtisa lesnih in nelesnih izdelkov), ki bi nastal, če bi proizvajali in uporabljali lesne izdelke namesto izdelkov iz drugih materialov. Proučujemo možnost povezave med razlikami emisij TGP, ki nastanejo pri proizvodnji obeh skupin izdelkov (lesenih in nelesenih), s tem, kakšne razlike v obdavčitvi bi lahko uvedli, da bi spodbudili nakup izdelkov, ki manj obremenjujejo okolje in ne pospešujejo podnebne krize.

Znižanje stopnje DDV za lesne izdelke in podpora naložbam v lesnopredelovalno industrijo ne bi samo povečala porabe teh izdelkov, temveč tudi izboljšala kakovost okolja in učinkovitost rabe virov ter spodbudila regionalno uravnoteženo ustvarjanje novih, bolj zelenih delovnih mest.

Zahvala: Avtorji se zahvaljujejo Agenciji RS za raziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) in Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport za financiranje projekta V4-2351 in infrastrukturnega programa IO-0035.

Avtor: dr. Črtomir Tavzes

Naslovna fotografija: Ciril Jazbec, www.slovenia.info