Vesna Starman, raziskovalna asistentka v InnoRenew CoE; glavna področja raziskovanja so učne metode, ki razvijajo razumevanja naravoslovnih pojmov in zakonitosti, spoznavanje pomena naravoslovnih znanosti za napredek gospodarstva in družbe.

Naravoslovje danes namreč ni več le eden od šolskih predmetov, ampak ključna kompetenca, ki mlademu človeku omogoči enakopravno vključevanje v globalizirano družbo, mu zagotovi konkurenčen vstop na trg dela ter ga opremi s spretnostmi potrebnimi za vseživljenjsko učenje v informatizirani družbi. Želim prispevati k izobraževanju za trajnostni razvoj in sicer zanimajo me odgovori na vprašanje, katere so najbolj metode učenja in poučevanja, so najbolj učinkovite za trajnostni razvoj.

• Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Sem Izolanka, ki pa se je poročila s Koprčanom in zdaj živimo v Kopru.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Izbrala sem študij socialne pedagogike – to je veda, ki se ukvarja s proučevanjem položaja prikrajšanih ljudi, ki imajo težave z lastnim uveljavljanjem in vklapljanjem v družbeno življenje. Ta študij sem izbrala, ker sem želela raziskovati vpliv okolja, sobivanja v skupnosti na razvoj posameznika.

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Najbolj zanimiv del mojega prispevka je v tem, da zbiram znanja raziskovalcev in jih poskusim preoblikovati tako, da jih lahko učitelji vključijo v svoj redni pouk. Poudarek je na učnih metodah za pouk naravoslovja, predvsem lesa, ki je prepoznan kot material, ki ustreza merilom trajnostnega razvoja.

• Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Moj tipični delovni dan se od pandemije razlikuje od tipičnega delovnega dne pred pandemijo. Sedaj se moj dan prepleta še z gospodinjskimi opravili in starševsko vlogo, kar pomeni, da traja 24 ur. Začnem sicer s kavo in prebiranjem e-pošt in dnevnih novic, potem se pa začne slalom.

Sicer pa je veliko dogovarjanja, sodelovanja s sodelavci različnih profilov. Iz teh sodelovanj vedno pride nekaj izredno zanimivega, ki pa že nastavlja nove temelje za nova raziskovanja, tako da se raziskovanje nikoli zares ne zaključi.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Na tem delovnem mestu najbolj cenim čas, ki ga imam na razpolago za učenje, iskanje novega znanja, branje znanstvene literature. To sem na delovnem mestu šolske svetovalne delavke najbolj pogrešala. Težko strokovno rasteš, če nimaš časa namenjenega izobraževanju. Všeč mi je tudi sodelovalno delovno okolje, ki sproža ustvarjalnost in inovativnost.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

Največji izziv je poiskati skupni jezik. Vsak od sodelavcev je odličen na svojem področju in ko se ta odlična znanja vključijo v skupni projekt,  nastane vedno nekaj zanimivega, koristnega, novega. Pomembno pa je poiskati način sporazumevanja (ne mislim na jezik), katerega posledica je soustvarjanje. In ravno to je poseben čar, ki ti ga ponuja interdisciplinarnost.

Poseben izziv je še prijavljanje projektov na razne razpise. Tudi če se dobro organiziramo, vedno lovimo roke 😀 – super dejavnost za »adrenalin junkyje«

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Vedno znova sem navdušena nad Mario Montessori. Ona ni le pomembna znanstvenica na pedagoškem področju, ampak je ženska z veliko začetnico, ki je uspela v obdobju, ko ni bilo mesta za ženske, pridobiti spoštovanje moških kolegov. Za to potrebuješ veliko mero poguma in samozavesti, pa seveda tudi strokovnega znanja. Take ženske vedno občudujem.

• Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Umetnost ima posebno mesto v mojem srcu. Odkar vem zase, sem bila navdušena nad glasbo, gledališčem in literaturo.

V gledališče sem se zaljubila, ko sem gledala Šeherezado, Tomaža Pandurja.

Posebno mesto v mojem življenju imata knjigi Oskarja Wilde-a, Slika Doriana Greya in to predvsem zaradi čudovitega besednega zaklada ter Mali princ Antoinea de Saint-Exupéryja, ker vsakič, ko jo preberem, dobim nove asociacije, nov material za razmišljanje.

Glasba je sopotnica dnevnih opravil, v prostem času pa pojem v VS Tamariska.

• Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

V zadnjem času berem znanstvene članke, od leposlovnih pa sem nazadnje prebrala knjigo Rudija Podržaja,  Simonove priče. Je zanimivo zapisan roman, ko preko različnih oseb spoznavamo glavno osebo. Je zgodba o težavah odraščanja, zgrešeni vzgoji ter o soočenju z življenjem in smrtjo.

Od 16. do 25. julija uživam ob poslušanju zborov, ki so izvajali koncerte v okviru Europe Cantat. Na predvečer dneva državnosti, sem gledala premierno uprizoritev Krsta pri Savici.

• Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Najljubši kotiček na slovenski obali mi je naš dom: imamo pogled na morje, drevesa, ptičje petje, petje škržatov, otroški smeh…in to je vse kar potrebujem.

• Kaj vas spravi v zanos?

Dobro uigrana ekipa me vedno znova polni z energijo in sproža val ustvarjalnega razmišljanja.

• Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

Ovire, s katerimi se v življenju redno soočamo, so izzivi in ne problemi. Izzivi sprožijo ustvarjalno razmišljanje, ki vodi do rešitve. Potrebuješ le ščepec poguma in žličko zaupanja.

• V čem je za vas čar lesa?

Moj oče je bil mizar, zato me vonj lesa vedno spomni na dom. Tudi svoj dom sem v glavnem opremila z lesom, ker mi daje občutek topline. Pri nas pogrešam drevesa in lesene objekte, ki bi pomagali preživljati vroča poletja. Žal, še vedno uporabljamo preveč betona, ki je morda res cenejši, vendar je neprijazen do prebivalcev in obiskovalcev.