Co-funded by:
Mentored by:

Pharaon

Prebivalstvo Evrope se hitro stara. V letu 2019 je bilo nekaj več kot 20 odstotkov evropske populacije starejše od 65 let, kar predstavlja skoraj triodstotno povečanje od leta 2009. Do leta 2050 se bo delež starejših prebivalcev Evrope dvignil na 30 odstotkov, preden se bo ta demografska raven ustavila. Taka rast starejšega prebivalstva je posledica napredka v zdravstveni tehnologiji, boljše dostopnosti do zdravstvene nege in spreminjajočih se družbenih razmer.

Toda čeprav so splošni pogoji za življenje in daljše življenjsko obdobje boljši, prinašajo vidiki daljše življenjske dobe še vedno izzive, ki se jih premalo upošteva ali pa se jih sploh ne obravnava. Veliko teh izzivov je povezanih s kakovostjo življenja po upokojitvi in v okviru grajenega okolja – kot so domovi, bolnišnice, domovi za upokojence, poštne poslovalnice, trgovine, če naštejemo le nekaj primerov – se lahko še dodatno zaostrijo. To področje predstavlja izziv tudi za InnoRenew CoE, ki se med drugim ukvarja prav z zdravjem in dobrim počutjem v grajenem okolju.

Izzivi, s katerimi se srečujejo starejši odrasli, zajemajo čustvena, fizična, duševna in družbena področja, zato je pri iskanju ustreznih rešitev potrebno sodelovanje mnogih strokovnjakov. Oblikovalci politik in mednarodne organizacije zagotavljajo nove direktive, programe za financiranje raziskav in smernice, ki vodijo k tem rešitvam. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je fokus na tem področju na primer premaknila z aktivnega staranja (Active Ageing) na zdravo staranje (Healthy Ageing). Prenovljeni fokus poudarja širši pogled na svet in obravnava potrebe starejših odraslih pri oskrbi. Smernice za zdravo staranje vključujejo:

  • vključevanje starejših odraslih pri opredeljevanju njihovih potreb;
  • posodabljanje zdravstvenih sistemov s poudarkom na dolgoročni oskrbi, ki bo v pomoč in podporo ljudem v procesu staranja;
  • ustvarjanje starostnikom prijaznega okolja (mest, skupnosti in v širšem pomenu tudi zgradb), ki se borijo proti starizmu (ageism);
  • zagotavljanje vključujoče podpore za starostnike.

Pristop SZO do aktivnega staranja lahko samo odobravamo, InnoRenew CoE pa lahko k temu največ prispeva s podpiranjem vključevanja starejših odraslih v raziskovanje tematskih in oblikovalskih rešitev.

Prav vključevanje uporabnikov je pristop, ki ga izvajamo pri projektu Pilotne raziskave za zdravo in aktivno staranje (Pharaon). Pharaon je v okviru programa Obzorje 2020 financiran kot obsežen pilotski projekt, ki bo pokazal, kako bi lahko obstoječe rešitve uporabili za izboljšanje zdravja in dobrega počutja starejših odraslih. To bomo pri projektu dosegli z razvojem enostavnih tehnoloških sistemov za:

  • zmanjšanje osamitve in osamljenosti;
  • ustvarjanje boljših zdravstvenih rezultatov v povezavi z aktivnostjo, boleznimi, duševnim zdravjem in prehrano;
  • povečanje sodelovanja in družbene vključenosti;
  • izboljšanje operativnih zmogljivosti ustanov za oskrbo.

InnoRenew CoE vodi izvajanje pilotne raziskave v Sloveniji, in sicer v Domu za upokojence v Izoli (DUI), kjer domuje približno 200 starejših odraslih. Lokalna partnerja SenLab in Ericsson Nikola Tesla sta ključna pri zagotavljanju tehnološkega razvoja raziskave, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa prinaša informacije s področij javnega zdravstva in nacionalnih aktivnosti ter druge koristne podatke.

Dom upokojencev Izola. Foto: InnoRenew CoE

Prebivalci doma imajo različne potrebe in interese, namen projekta Pharaon pa je bil vključiti prebivalce v načrtovanje rešitev, ki bi jih tudi razvili in namestili v dom. Ker je epidemija covida-19 onemogočila tolikšno vključevanje prebivalcev, kot smo si želeli, smo v okviru projekta razvili dva nova scenarija za izboljšanje izkušenj prebivalcev doma.

Prvi scenarij se nanaša na nevidno pomoč in je namenjen izboljšanju kakovosti zbranih podatkov o prebivalcih in njihovem okolju. To negovalcem omogoča bolj prilagojeno oskrbo in tudi boljše odzive na razmere, ki lahko pripeljejo do poškodovanja. Če prebivalci nosijo pametne ure, ki beležijo biosignale (kot je bitje srca) in aktivnost, oskrbovalci pridobijo več informacij o prebivalcih, zdravniki pa lahko zagotovijo personalizirane rešitve za vsakega posameznika. Spremlja se tudi kakovost okolja – beleženje kakovosti notranjega okolja glede na vlažnost, ogljikov dioksid, temperature –, ki pomaga zagotavljati udobje prebivalcev, izboljša energetsko učinkovitost in optimizira uporabo prostora.

Slika 1. Diagram modela cilja, ki predstavlja lastnosti cilja »izboljšati dobro počutje«. Taki diagrami so uporabljeni za ustvarjanje tehnoloških rešitev in ekosistemov, ki so namenjeni podpori izraženim čustvenim potrebam potencialnih uporabnikov. Srca so željena čustva, oblaki so sistemske lastnosti, kvadrati pa so aktivnosti znotraj sistemov.

Drugi scenarij je namenjen povezovanju ter vključevanju v skupnost, s čimer se zmanjšujeta osamitev in občutek osamljenosti, ki ga imajo številni starejši odrasli. V tem primeru je naš cilj, da se z uporabo preprostih videoklicev poenostavi načine komuniciranja z družino, prijatelji in oskrbovanci. Na ukrepe, povezane z epidemijo covida-19, ko je komunikacija postala še redkejša kot običajno, se je hitro odzvalo podjetje SenLab in namestilo svoje storitve, s katerimi so povečali povezanost med stanovalci doma upokojencev in njihovimi družinami. SenLab je razvil tudi nov sistem za prijavo in tako izboljšal upravljanje več uporabnikov.

Drugi scenarij bo razširjen tako, da bo vključeval tudi informacije o dogodkih in prijave za starejše odrasle, kar bo poenostavilo sodelovanje stanovalcev doma na lokalnih prireditvah.

Slika 2. Diagram modela cilja, ki predstavlja lastnosti cilja »biti del skupnosti«. Taki diagrami so uporabljeni za ustvarjanje tehnoloških rešitev in ekosistemov, ki so namenjeni podpori izraženim čustvenim potrebam potencialnih uporabnikov. Srca so želena čustva, oblaki so sistemske lastnosti, kvadrati pa so aktivnosti znotraj sistemov.

V ozadju projekta Pharaon in slovenske pilotne raziskave se razvijajo tehnične rešitve, ki naj bi združile številne tehnologije. Napredek pri delu projektnih partnerjev bo kmalu pripeljal do prvega koraka k uporabi rešitev, saj partnerji izvajajo predhodno testiranje (to je beta testiranje celotnega sistema in ne samo posameznih tehnologij). Manjše skupine bodo pri vsaki pilotni raziskavi preizkusile ponujene rešitve, na podlagi njihovih povratnih informacij pa bodo te posodobljene. Tak postopek pri vključevanju uporabnikov zagotavlja kritični vidik projekta in je del vključevanja starejših odraslih v ustvarjanje rešitev, zasnovanih zanje, kar je ključni element agende SZO za zdravo staranje. Faza testiranja vključuje tudi stroge preglede varnostnih in zasebnih ukrepov, ki ščitijo uporabnike pred krajo, zlorabo in neželeno uporabo njihovih podatkov.

Po fazi predhodnega testiranja bodo pri projektu začeli z dolgoročnim testiranjem rešitev na večjem številu udeležencev. Cilj te faze je proučiti vrednost teh rešitev in možnosti za nadaljnji razvoj. Projekt predvideva tudi objavo razpisa, na katerega se lahko prijavijo vsi , ki lahko prispevajo svoje tehnološke rešitve. Razpis predvideva financiranje manjših in srednje velikih podjetij ter drugih deležnikov, ki bodo razvili svoje tehnološke rešitve in jih predstavili na platformi projekta Pharaon. Ti dve aktivnosti se bosta začeli izvajati proti koncu tega leta.


Pharaon prinaša več kot zgolj tehnološke rešitve. Eden izmed rezultatov, na katerega smo po mojem mnenju lahko ponosni vsi udeleženci projekta, je tudi razvoj etičnega okvira za večje pilotne raziskave o tehnologijah, namenjenih starejšim odraslim. Etični okvir se razvija od samega začetka projekta in je temeljni element, po katerem se Pharaon razlikuje od ostalih projektov. Etični okvir je trenutno v procesu strokovnega ocenjevanja, ko bo ta zaključen, pa bo objavljen v odprtem dostopu.

Poleg razvoja etičnega okvirja je projekt tudi preoblikoval sistem upravljanja s podatki – ki pogosto velja za breme –, kar je še ena dodana vrednost k tehnološkim rešitvam. Pri upravljanju s podatki se pri projektu posebej posvečamo vrednotenju zasebnosti, varnosti in dostojanstvu uporabnikov, s čimer zagotavljamo odgovorno in etično zbiranje ter uporabo podatkov, še zlasti tistih, ki so povezani z osebnimi in zdravstvenimi podatki starejših odraslih.

Upamo, da bomo s tem, ker smo starejše odrasle pri ustvarjanju in testiranju rešitev vključili v projekt ter upoštevali njihove potrebe, kot tudi z odgovornim, skrbnim in dostojanstvenim ravnanjem, kakršnega taka tema zahteva, ob koncu projekta vsaj delno pripomogli k boljši kakovosti življenja starejših odraslih.

Dr. Michael Burnard,
namestnik direktorice InnoRenew CoE

* * *

Pharaon financira Evropska komisija v okviru sporazuma o dodelitvi sredstev # 857188. Za več informacij o projektu obiščite spletno stran projekta ali spletno stran projekta CORDIS. Za dodatne informacije o projektu na InnoRenew CoE in o pilotni raziskavi v Sloveniji pa se lahko obrnete na dr. Michaela Burnarda.