Naravoslovje mladega človeka opremi s spretnostmi, potrebnimi za vseživljenjsko učenje v informatizirani družbi, zato je to znanje izjemno pomembno za enakopravno vključevanje mladih v globalizirano družbo in konkurenčen vstop na trg dela. Kot pravi Troy D. Sadler (Informal reasoning regarding socioscientific issues: A critical reviewof research. Journal of Research in Science Teaching, 41/5, 2004), prinaša vključevanje družbeno-znanstvenih tem v pouk naravoslovja odgovor na vprašanje, kako mladega človeka opremiti z znanjem, da se bo znal odločati glede pomembnih družbeno-znanstvenih problematik, kot sta na primer genska tehnologija in klimatske spremembe. Da se bo torej lahko kompetentno opredeljeval do odločitev, na katere vplivajo morala, ekonomija ter družbeni in etični odnosi.

Tudi na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE smo se odločili, da bomo prispevali h krepitvi takšnega znanja in pri tem pomagali pri oblikovanju vrednot trajnostnega razvoja, kot sta odgovornost in odnos do narave. Za različne skupine osnovnošolcev smo oblikovali delavnice, ki dopolnjujejo osnovnošolski naravoslovni program. Vendar smo morali izvajanje dejavnosti v razredih prekiniti zaradi izrednih okoliščin, ki jih je prinesla pandemija covida-19. Znašli smo pred preizkušnjo, kako načrtovane vsebine uresničiti v novih pogojih, torej z izvajanjem dejavnosti na daljavo.

Razpis Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPIRIT Slovenija, s katerim so želeli prispevati k promociji lesa in lesarstva med osnovnošolci iz različnih statističnih regij, nas je spodbudil k razmisleku o spletni delavnici s tega področja.

Odločili smo se za oblikovanje interaktivne spletne delavnice za učence od sedmega do devetega razreda, ki jo povezujeta dva voditelja, pri čemer je glavni voditelj znanstvenik. Učence k sodelovanju spodbujajo kvizom podobna vprašanja, ki jih omogoča posebna mobilna aplikacija, s katero učenci tudi odgovarjajo na zastavljena vprašanja, njihovi odgovori pa se na ekranu sproti izpisujejo ali povezujejo v grafe. S tem se učinkovito spodbuja pozornost in aktivnost učencev, obenem pa ohranja stik med voditeljem in učenci. Ko učenci zaključijo z odgovori, se razkrije pravilni odgovor, ki ga pospremi kratek poučni videoposnetek z razlago.

Učence k sodelovanju spodbuja kviz, ki ga omogoča aplikacija Mentimeter. Foto: InnoRenew CoE

Interaktivna delavnica pri tem ohranja prvotni namen in vsebine. Otroci se učijo prepoznavati najpogostejše vrste lesa v domačem okolju, jih med seboj razločevati po osnovnih značilnostih in uporabi, ugotavljati pomen gozda za okolje in ljudi tako z ekološkega kot gospodarskega vidika, spoznavati lastnosti lesa (gostoto, trdoto, prožnost, žilavost, cepljivost) in njihovo povezavo z uporabnostjo lesa, ugotavljati vlogo izdelkov iz lesa in podobno.

Voditelja Črt (dr. Črtomir Tavzes) in Vesna (mag. Vesna Starman) med izvajanjem interaktivne učne ure. Foto: InnoRenew CoE

Poleg tega so v stiku z znanstvenikom, ki predstavlja tudi poseben poklicni profil, popularizacija znanstvenega poklica pa je prav tako eden od namenov delavnice. Med delavnico se učenci seznanijo tudi z nekaterimi drugimi poklici, kot so kineziolog, arhitekt, biolog, kemik, strokovnjak za trajnostno gradnjo z obnovljivimi materiali, predstavnica za stike z javnostmi, ki jih najdemo na raziskovalnem inštitutu, posvečenem lesu in drugim obnovljivim materialom ter trajnostni gradnji, kakršen je InnoRenew CoE.

Videoposnetki so eden od sestavnih delov interaktivne delavnice. Na sliki: Damjan Muhič (UP) med snemanjem enega od videoposnetkov z znanstvenikom Črtom, ki razloži in nazorno prikaže posamezne tematike. Foto: Jaka Gašper Pečnik

Prvi odzivi na interaktivno delavnico so izjemno spodbudni, saj se je v prvih dveh mesecih (oktobra in novembra) na delavnico prijavilo kar deset osnovnih šol iz različnih regij – Koroške, Posavske, Podravske, Savinjske, Gorenjske, Obalno-kraške, Goriške, Savinjske, Pomurske in Osrednjeslovenske.

Nekateri učitelje so bili sprva v dvomih, ali bo sodelovanje učencev s pomočjo aplikacije steklo brez težav, kar se je izkazalo za odvečno skrb. Učenci so ne le zlahka osvojili navodila, ampak jim je bila ta dejavnost celo najljubša, saj so se iz zgolj sprejemnikov vsebine prelevili v aktivne udeležence delavnice. Z velikim zanimanjem so se odzvali tudi na stik z znanstvenikom Črtom. Postavljali so mu različna vprašanja, od takšnih, ki so bila vezana na učno vsebino, do povsem osebnih – zanimalo jih je na primer, koliko znanstvenik zasluži, koliko ur na teden dela in podobno.

»Učitelja toplo pozdravljava tak način dela, saj učenci občutijo pomen tehnike v življenju in razvijajo hvaležen občutek do naravnih danosti v naših gozdovih – lesa. Predavanje je bilo navdušujoče za vse poslušalce. Če zaključimo z besedami enega izmed učencev: To je bila najboljša ura tehnike.«

Izjava učiteljev o interaktivni delavnici

Evalvacija delavnic, ki je zajela 132 učencev, je pokazala, da je bila večina učencev (83 %) zadovoljna z izvedbo delavnice; kot nezadovoljnih se je opredelilo le dva odstotka učencev. Večina učencev (79 %) je tudi potrdila, da so se naučili nekaj novega, in le pet odstotkov jih je bilo mnenja, da niso izvedeli nič novega. Večini je bila delavnica všeč (50 %) oziroma še kar všeč (39 %) in kar 74 odstotkov učencev si želi nadaljevanje delavnice. Med odgovori učencev na odprto vprašanje, kaj bi radi sporočili, smo našli takšne  – kot je denimo: »Super, da se s tem ukvarjate in poučujete učence in druge ter da skrbite za zdravje in okolje J« –, ki nakazujejo, da smo dosegli najmanj nekatere zastavljene cilje.

»Glede delavnic pa lahko rečem, da so bile zanimive, tudi sama sem izvedela nekaj novega, saj se v takšne podrobnosti ponavadi ne spuščam. Če bo možno, bi v prihodnje še sodelovali. To bi bilo zelo zanimivo za nadarjene učence, ki se jim porodijo še kakšne dodatne ideje.«

Izjava učiteljice o interaktivni delavnici

Interaktivna delavnica je nastala kot odgovor na neugodne okoliščine in reševanje nastalih težav. A kot se je pokazalo, nas težave lahko spodbudijo, da stopimo iz utečenih poti in najdemo rešitve, do katerih sicer morda ne bi prišli. Pri oblikovanju spletne učne ure se je poleg tega pokazalo, da je sodelovanje strokovnjakov z različnih področij lahko velika vrednost in tudi prednost – pokazala se je moč interdisciplinarnosti v praksi.

Vesna Starman,
raziskovalna asistentka v InnoRenew CoE

Projekt sta podprla agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.