Raziskovanje uporabnosti lesa nas je pripeljalo do novih odkritij o njegovem pozitivnem vplivu na čustven, vedenjski in intelektualni razvoj otrok. Na podlagi teh odkritij in glede na študije iz tujine ter izkušnje iz prakse na področju socialne pedagogike smo razvili model tematske poti, sestavljene iz različnih lesenih igral, ki smo jih predvideli za postavitev na šolsko dvorišče OŠ Livade Izola. Na ta način smo pripravili ne le predlog za izolsko šolo, ampak tudi osnovo za oblikovanje vseh šolskih prostorov na prostem in učilnic v naravi. To je pomembna tema, ki je glede na slovensko zakonodajo in splošno prakso pri gradnji šolskih objektov v Sloveniji žal popolnoma spregledana. Za oblikovanje šolskih dvorišč ne obstajajo nobena zakonska določila niti priporočila stroke. Šolski prostori na prostem so tako večinoma brez pravih vsebin, ki bi otroke motivirale k aktivnemu, kreativnemu in raziskovalnemu preživljanju časa na prostem.

Načrt tematske poti. Foto: InnoRenew CoE

Projekt tematske poti za šolsko dvorišče poteka v okviru pogodbe o medsebojnem sodelovanju med Občino Izola in InnoRenew CoE, ki je bila osnova za včlanitev Občine Izola v Živi laboratorij InnoRenew. V pripravo projektne rešitve so bili vključeni strokovnjaki iz InnoRenew CoE z različnih področij – od arhitekture, gradbeništva, strojništva in lesarstva do tehnologije materialov in socialne pedagogike. Plod interdisciplinarnega sodelovanja je bila inovativna rešitev nove tematske poti za šolsko dvorišče, ki skozi igro otrokom omogoča socialni, emocionalni, kognitivni in fizični razvoj. Gibanje na prostem in raziskovanje različnih vsebin, ki smo jih predlagali, pri učencih povečujeta motivacijo, navdušenje in samozavest, zmanjšujeta težave z motnjami pozornosti, izboljšujeta motoriko in učne dosežke, omogočata socialni razvoj, povečujeta skrb in odgovornost za okolje ter omogočata medpredmetno povezovanje.

V proces oblikovanja enega sklopa igral smo vključili tudi učence šestih razredov predmetne šole, ki so na enodnevni delavnici v okviru tehničnega pouka soustvarjali ideje in jih v obliki maket razstavili na šolski razstavi. Na delavnici se je izkazalo, da si otroci želijo dejavneje preživljati prosti čas na prostem. Najbolj pogrešajo igrala, ki bi jih motivirala k fizični aktivnosti in bi spodbujala premik lastnih meja poguma in moči. Tako so učenci na delavnici večinoma načrtovali različne lesene strukture, ki bi ponujale površine za plezanje, spuščanje navzdol in zip line. Hkrati pa so pokazali tudi željo po skritih kotičkih, ki bi se nahajali v lesenih hišicah in bi omogočali umik ter povezovanje domišljijskega in realnega sveta.

Rešitve za šolsko igrišče so na delavnici soustvarjali tudi šestošolci. Foto: Eva Prelovšek Niemelä, Lidija Lacić

Tematska pot, ki smo jo predlagali, med seboj povezuje vse do sedaj ločene dele šolskega dvorišča in je sestavljena pretežno iz lesenih delov (tlakovanje, klopi, igrala, plezala, grede, zelenjavni vrt, pergola, učilnice v naravi). Učenci jo bodo lahko uporabljali v celoti, kot enoten poligon, ali le delno, kot vsebinsko in oblikovno dopolnitev posameznega dela dvorišča. Po drugi strani pa smo projekt zastavili  tudi kot raziskovalni projekt, pri katerem bi lahko izvajali monitoring različnih lesenih in drugih gradbenih materialov, spremljali način uporabe določenih elementov ter mentorirali raziskovalne naloge z različnih področij trajnostnega razvoja okolja in prostora, ki bi jih učenci lahko izvajali.

Pogled na igrišče z mrežo za plezanje, kolesarsko-rolkarskim poligonom, labirintom in zelenjavnimi gredami. Foto: InnoRenew CoE

Projekt smo predstavili ne le vodstvu šole in izolske občine, ampak tudi učiteljem in svetu staršev. Vsi so ga sprejeli z odobravanjem, ob tem pa so nekateri poudarili, da je pri oblikovanju igral in učilnic v naravi pomembno zagotoviti varnost pri uporabi elementov ter njihovo čim daljšo trajnost. Pri tem so izrazili tudi skrb glede uporabe lesa v zunanjem okolju slovenskega primorja, saj je les v tem območju podvržen hitrejšemu staranju kot drugod po Sloveniji.  Daljšo trajnost lesa smo v projektu predvideli z uporabo novih metod zaščite lesa, od uporabe modificiranega lesa do novih okolju prijaznih zaščitnih premazov.

Tematska pot predstavlja katalog različnih igral in prostorskih rešitev, ki pozitivno vplivajo na razvoj otrok in omogočajo postavitve na različnih lokacijah in šolskih dvoriščih. Na ta način projekt ponuja vzorčni primer ureditve šolskih prostorov na prostem, ki potrebujejo celovito prenovo. Upamo, da bomo lahko s tem vzorčnim primerom, za izvedbo katerega si prizadevamo, spodbudili tudi zakonodajalce in pristojno ministrstvo, da aktivno pristopijo k obnovi dotrajanih šolskih dvorišč. Pa tudi, da bodo za novogradnje uvedli nova pravila, ki bodo vključevala koncept poučevanja v zunanjem okolju šol in oblikovanja igral za razvoj pedagogike otrok.

Eva Prelovšek Niemelä,
arhitektka in raziskovalka v InnoRenew CoE

Osnovni elementi ureditve tematske poti

Avtorja arhitekture: Eva Prelovšek Niemelä, Aarne Niemelä; strokovni sodelavci: Vesna Starman, David B. DeVallance, Igor Gavrić, Rudi Grahek, Andreja Kutnar

1. Igrala za »tvegane igre« – horizontalna plezalna stena: z vajami, ki so varne, otrok prestopa meje, premaga strah, se odloča in presoja, pridobiva samozavest.
2. Igrala za gibalni razvoj – vrvi in mreže za plezanje, tobogani, gugalnice: raznolike igre na prostem povečajo rast in razvoj tudi temeljnih živčnih centrov v možganih za jasnejše razmišljanje in sposobnost za učenje.
3. Ravnotežnostna igrala – lesene grede, horizontalne lestve, poligoni za ravnotežje, kolesarsko-rolkarski poligon: raznovrstne neravne podlage in različne ovire, elementi, ki prispevajo k izboljšanju motoričnih sposobnosti.
   

   Ravnotežnostna igrala. Foto: InnoRenew CoE

4. Senzorna pot: dražljaji, ki povečujejo število sinaptičnih povezav v možganih, nevrološka struktura postane močnejša in otrok je bolje pripravljen na učenje novih veščin.
5. Opazovanje – drevesa, voda, rastline, vrtne živali: prepoznavanje različnih elementov naravnega okolja, razvijanje koncentracije in povezanosti z naravo.
6. Tunel – leseni, zeleni: skriti kotički, povezovanje domišljijskega in realnega sveta.
   

   Umestitev tunelov. Foto: InnoRenew CoE

7. Labirint: urjenje senzornih in motoričnih zaznav, prostorske orientacije, vizualnega spomina, načrtovanja, motoričnega spomina.
8. Uporabna ograja: spodbujanje otrokovega izražanja, njegovega avtentičnega izraza.
9. Talne igre: družabne igre, ki spodbujajo socialni in moralni razvoj ter krepijo samonadzor.
10. Šolski zelenjavni in sadni vrt s hoteli za žuželke: ozavešča odnos do okolja, spodbuja timsko delo, omogoča pripadnost skupnosti in pripravo zdrave prehrana, krepi motivacijo za delo.
11. Učilnice na prostem – streha, pergola klopi, lesena ploščad s sedali, amfiteater, tribune: omogočajo izvajanje pouka na prostem za več razredov istočasno na različnih delih šolskega dvorišča, omogočajo terensko, projektno delo, interdisciplinarno povezovanje, stimuliranje z vonjavami, opazovanje narave.
    

    Učilnica na prostem. Foto: InnoRenew CoE

12. Vremenska postaja z monitoringom vremena, plinov v ozračju in monitoringom lesenih delov na prostem: spodbuja ekološko zavedanje in razumevanje soodvisnosti pojavov v naravi ter izobraževanje o lesu, lesnih vrstah in naravnih materialih.
13. Mentoriranje raziskav starejših učencev s strani uveljavljenih znanstvenikov na področju ekologije, biologije, lesarstva, naravnih materialov: vstop otrok v znanost.

Vesna Starman,
raziskovalna asistentka v InnoRenew CoE