Ana Slavec, svetovalka za statistiko

• Kje ste preživeli otroštvo in kje živite danes?

Odraščala sem v centru Izole, potem sem deset let živela v Ljubljani, kjer sem študirala in nato tudi delala. Pred nekaj leti me je ljubezen pripeljala nazaj na slovensko obalo, v zaledje Kopra. Ker sem mestno dekle, mi to na začetku ni preveč dišalo, ampak zarečenega kruha se največ poje.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Dolgo sem mislila, da bom študirala zgodovino ali pravo, a so me skrbele zaposlitvene možnosti. Potem sem v roke dobila brošuro, kjer so bili predstavljeni različni poklici, med drugim tudi statistik. »Kakšen dolgčas,« je komentirala sošolka, s katero sem sedela, jaz pa sem bila navdušena, da sem končno našla področje, kjer lahko združim matematične veščine in zanimanje za družboslovje. Dodiplomskega študija statistike v Sloveniji nimamo, zato sem se vpisala na oddelek za sociologijo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani – v program družboslovne informatike, ki je bil še najbližji temu, kar sem želela početi. Ob vpisu sploh nisem razmišljala o doktoratu, a sem v tretjem letniku začela delati za profesorja statistike, ki mi je nato ponudil službo mlade raziskovalke, in tako sem se vpisala na doktorski študij.

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Kot svetovalka za statistiko drugim raziskovalcem nudim podporo pri zbiranju, analizi, interpretaciji in predstavitvi podatkov. Kot raziskovalka se sama ukvarjam z metodami zbiranja podatkov, kjer skušam ugotoviti, kako načrtovati raziskavo, da bodo podatki čim bolj kakovostni in uporabni. Za doktorat sem recimo raziskovala izboljševanje ubeseditev anketnih vprašanj z jezikovnimi viri. To znanje uporabljam tudi v InnoRenew CoE, saj pri nekaterih raziskavah uporabljamo vprašalnike.

• Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Kot metodologinja ne maram besede tipičen in njeno uporabo v anketnih vprašanjih odsvetujem. Kot raziskovalka vsekakor nimam tipičnega dne, razen tega, da vsak dan kaj pišem – naj bo to predlog projekta ali članek ali pa e-poštna sporočila.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Pri delu na InnoRenew CoE me navdušujeta njegova internacionalnost in interdisciplinarnost. Nekajkrat me je zamikalo, da bi se preizkusila v mednarodnem okolju v tujini, ampak si nekako nisem želela zapustiti Slovenije. InnoRenew CoE mi omogoča, da delam v takem okolju, a še vedno živim v naši lepi deželi. Kot statističarko me navdušuje tudi to, da so moji sodelavci raziskovalci na različnih področjih znanosti. Ameriški statistik John Tukey je nekoč rekel, da je najboljša stvar pri tem, da si statistik, to, da se lahko igraš na vsakogaršnjem dvorišču. Tu imam na voljo kar nekaj različnih dvorišč.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

Delo v hitro rastoči organizaciji je dinamično in stresno. Delamo pri več tekočih projektih hkrati, zraven pa se prijavljamo na razpise za sredstva, ki bodo omogočila delovanje organizacije na dolgi rok. Skoraj vsak mesec dobimo kakšnega novega sodelavca in sčasoma postane malce naporno, da se znova in znova predstavljaš novim zaposlenim. Kakšen pa tudi odide, in poslavljanje od tistih, ki si se nanje navezal, je seveda precej težje.

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Florence Nightingale, ki je bila v 19. stoletju utemeljiteljica moderne bolniške nege in pionirka na področju grafične predstavitve podatkov. Ne le zato, ker mi je všeč njen priimek (nightingale v angleščini pomeni slavec), ampak predvsem zato, ker je podatke skušala predstaviti tako, da bi bili čim bolj razumljivi tudi tistim, ki niso vajeni branja statističnih poročil. Njeno poročanje s prizorišča krimske vojne, kamor se je odpravila kot prostovoljka, je pripomoglo k ozaveščanju ljudi o povezavi med higienskimi razmerami in stopnjo smrtnosti. Bolj kot po svojem delu na področju statistike je seveda znana kot bolničarka. Navdušena sem bila, ko sem njen portret videla v pisarni dekana Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem, pri katerem sem bila na delovnem sestanku. Upam, da bodo tudi rezultati našega raziskovalnega dela na področju ergonomskega pohištva prispevali k izboljšanju zdravja ljudi.

• Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Sem pretežno vizualni tip, zato so mi najbolj všeč vizualne umetnosti. Na potovanjih rada obiščem muzeje moderne umetnosti, kjer občudujem predvsem dela nadrealističnih avtorjev. Sem tudi velika ljubiteljica sedme umetnosti in spremljam sodobno filmsko produkcijo. V zadnjem času so se mi v spomin najbolj vtisnili filmi grškega režiserja Yorgosa Lanthimosa.

• Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

V zadnjem času sem brala predvsem potovalne bloge o italijanski pokrajini Apulija, kjer sem bila na poročnem potovanju in se naposlušala italijanske glasbe, ki mi je od vedno ljuba. Bolj kot bralka in poslušalka pa sem gledalka – Netflix je del moje dnevne rutine. V zadnjem času sicer nisem gledala nič takega, kar bi priporočila, razen morda britansko komično dramo Sex Education (Spolna vzgoja). Veselim pa se jeseni, ko pridejo nove epizode mojih trenutno dveh najljubših nadaljevank, Better Call Saul (Bolje klicati Saula) in BoJack Horseman.

• Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Kotičkov je ogromno, bolj pomembno kot kje je vprašanje kdaj. Najlepši čas na obali je konec maja in prva polovica junija, pred glavno turistično sezono, ko je morje še čisto in ne pretoplo, pa tudi meduz še ni na spregled. Čista milina! Moj najljubši kotiček v tem obdobju je približno četrt kilometra plavanja stran od plaže Delfin v Izoli, vzporedno z valobranom Marine Izola do točke, kjer na zahodu vidim klife, proti severovzhodu pa staro mestno jedro z Alpami v ozadju. Junij je tudi čas, ko v Izoli potekata moja najljubša dogodka, Kino Otok in Praznik oljk, vina in rib.

• Kaj vas spravi v zanos?

V okviru svojega raziskovanja obnašanja anketirancev pri izpolnjevanju anketnih vprašalnikov sem prebrala tudi nekaj literature o motivaciji in zanosu. Madžarski psiholog Mihaly Csikszentmihalyi je zanos opredelil glede na dve razsežnosti: ocenjevanje svojih sposobnosti in težavnost naloge. Stanje zanosa dosežemo, kadar se čutimo visoko sposobne izvesti nalogo, hkrati pa nam naloga še vedno predstavlja izziv. V zanos me je na primer spravilo tudi odgovarjanje na ta vprašanja.

• Življenjsko vodilo ali življenjsko spoznanje, ki vam je pomembno.

To, da je edina stalnica v življenju sprememba.

• V čem je za vas čar lesa?

Omemba lesa me vedno spomni na nonota, ki še sedaj, pri svojih 88 letih, vsako jutro stopi v mizarsko delavnico. Odkar delam v InnoRenew CoE, pa čar lesa odkrivam z znanstvenega vidika in njegova kompleksnost me fascinira. Tako kot nas, ljudi, določajo genetski dejavniki in okolje, tako to velja tudi za les, zato niti dva kosa lesa nista enaka. Z raziskovalnega vidika je to velik izziv in zato tudi proučevanje lesa zahteva interdisciplinarni pristop.