Co-funded by:
Mentored by:

Predstavljaj si košček čokolade

Kelly Peeters, raziskovalka, glavno področje raziskovanja: analitična kemija

  • Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Otroštvo sem preživela v Belgiji, kraljestvu čokolade, vafljev in piva, v mestu Lokeren. Če narišete premico med Gentom in Antwerpnom, je Lokeren nekje na sredini. Zdaj živim v Škofljici, vasi blizu Ljubljane.

  • Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Študirala sem kemijo na Univerzi v Gentu. Znanost mi je bila zelo všeč, ker je bolj odvisna od logike kot od učenja na pamet. Ko sem začela s študijem, sem bila nadnavdušena, da mi ne bo nikoli več treba študirati jezikov ali sodelovati pri teh skupinskih dejavnostih s spremljajočimi javnimi predstavitvami … no, življenje se je, kot kaže, z mano malo poigralo …

  • Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

S pristopom, ki ga uporabim, kadar svoje delo razlagam možu, ki se mu o znanosti niti ne sanja. Vedno začnem: »Predstavljaj si košček čokolade.« (Tako zagotovo pritegnem njegovo pozornost.) Narejena je iz različnih stvari: mleko, sladkor, kakav … Vse to, torej mleko, sladkor in kakav, je sestavljeno iz kemičnih spojin. Mleko, na primer, vsebuje laktozo, sladkor je glukoza, kakav vsebuje kofein in teobromin (mimogrede, to je sestavina, ki lahko zastrupi vaše hišne ljubljenčke, če pridejo do čokolade). Moja naloga je, da stvari, kot je čokolada, dam v napravo, pritisnem gumb in pogledam, katere od teh kemičnih spojin (laktoza, glukoza, teobromin, kofein in druge) ima v sebi in koliko jih je.

  • Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Nimam tipičnega delovnega dne. Kar je pri mojem delu stalno, je edino to, da poskušam biti časovno učinkovita, zato da bi čas lahko preživljala z možem. Tipične stvari, ki jih počnem, so: opraviti laboratorijske vaje in meritve, načrtovati poskuse, organizirati laboratorij, analizirati podatke in poskusiti pojasniti rezultate, pisati poročila in od časa do časa napisati projektni predlog, referat ali znanstveni članek.

  • Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Dejstvo, da lahko delam v mednarodni ekipi zelo motiviranih ljudi, s katerimi se lahko zapleteš v zanimive razprave o reševanju navdušujočih problemov.

  • In kaj vam je v službi največji izziv?

Prepričati ljudi, da ne morem samo potisniti čokolade v napravo, pritisniti gumb in dobiti ven vse rezultate. Da dejansko potrebujem čas za pripravo in obdelavo vzorcev. Ali pa, da na zahtevo “povej mi vse sestavine, ki so v čokoladi” ne morem odgovoriti. Ampak mislim, da mi počasi uspeva pripraviti ljudi do tega, da to dojamejo.

Pa tudi: predstaviti svoje delo pred občinstvom na konferencah.

  • Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Vedno je težko postaviti en dosežek nad drugega. Občudujem vsakega znanstvenika ali skupino znanstvenikov, ki so bili zmožni ustvariti nekaj, kar je – v dobro ljudi – spremenilo življenje na svetu.

  • Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Kadar se želim sprostiti, rada barvam. Vsakič, ko v pobarvanki pridem do konca strani, si zaželim, da bi lahko izumila nove barve, ker se mi vedno zdi, da mi je zmanjkalo možnosti. Rada tudi berem kriminalne in fantazijske romane.

  • Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

Uživam v branju fantazijskih romanov, ker omogočajo doživeti svet, v katerem se dogajajo čudeži. Trenutno berem romane “steklenega prestola”. Zgodba sledi potovanju Celaene Sardothien, najstniške atentatorke v korumpiranem kraljestvu s tiranskim vladarjem.

  • Vaš prvi vtis, ko ste prvič obiskali Slovenijo.

Ko sem prišla v Slovenijo, sem se v hipu vanjo zaljubila. Zelo so mi všeč sončni dnevi, še posebej v zimskem času, kadar se prikaže modro nebo. Osupnila so me tudi pisana pročelja hiš in čudovita narava s tolikšnimi možnostmi za pohode. Po devetih letih še vedno lahko najdem kraje, ki jih še nisem obiskala, in mi njihova lepota jemlje dih.

  • Kaj vam je v Sloveniji všeč in kaj iz rojstne dežele najbolj pogrešate?

V Sloveniji mi je najbolj všeč narava. Spomladi in poleti  je trava živo zelene barve, ki mi je zelo všeč. In lepo je tudi, kako te ljudje pogostijo, ko prideš k njim na obisk. Ne izpustijo te domov, dokler nisi pet kilogramov težji.

Iz Belgije najbolj pogrešam hrano, predvsem nekatere sladkarije, lokalne jedi in materino kuhinjo. Mama se je vedno zelo potrudila, da bi imeli dobre obroke z veliko zelenjave. Sama sem večinoma prelena, da bi pripravila kaj tako okusnega.

  • Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Nimam posebnega najljubšega kotička, res pa najbolj uživam, kadar sem aktivna. Izlet, ki se mi je posebej vtisnil v spomin, je sprehod od Izole do Portoroža tik ob obali v času visoke plime.

  • Kaj vas spravi v zanos?

Vsekakor čokolada (seveda dobra). Trenutek, ko spet vidim svojega moža in zajčke, potem ko sem bila odsotna več dni oziroma tednov, ker sem bila na službenem potovanju. Če rešim uganko, sestavljanko ali problem, s katerim sem se dlje časa mučila, me lahko vidite izvajati »ples veselja«. Ali kadar pridem na vrh hriba (to je vedno izziv za mojo potrpežljivost in strah pred višino). In trenutek, ko Črt sporoči, da bo on peljal v Koper, ker potem meni ni treba. 😊

  • Življenjsko vodilo ali življenjsko spoznanje, ki vam je pomembno.

Prizadevanja: Življenje je polno presenečenj. Priložnosti so se mi ponudile, ko sem že mislila, da je vse izgubljeno, in znašla sem se v krajih, o katerih nisem niti vedela, da obstajajo, in začela živeti življenje, kakršnega si nisem nikoli predstavljala. Upam, da me bo v prihodnosti življenje še naprej pozitivno presenečalo.

  • V čem je za vas čar lesa?

Kadar pridem v stik s stvarmi iz lesa, me to vedno navda z občutkom sproščenosti in naravnosti. Spoznanje, da se les lahko uporablja na toliko različnih načinov, je navdušujoče, in če se ga uporablja odgovorno, je to vir, ki nikoli ne usahne.