Co-funded by:
Mentored by:

Dr. Andreja Kutnar na konferenci o inovacijah v gozdno-lesnem sektorju

Prejšnji teden je Gospodarska zbornica Slovenije ob zaključku dvomesečne razstave dosežkov slovenske industrije pametnih stavb in domov ter gozdno-lesne verige organizirala konferenco Prihodnost bivanja, na kateri so predstavili inovativne slovenske rešitve s tega področja.

Konferenca Prihodnost bivanja. Foto: GZS

Direktorica InnoRenew CoE dr. Andreja Kutnar je v svojem nastopu na konferenci povedala, da bo InnoRenew CoE v okviru novo pridobljenega projekta PHArA-ON, ki ga koordinira podjetje HP Italija, v letu 2021 objavil razpis za mala in srednja podjetja, kjer bo 50 podjetij lahko prejelo po 60.000 evrov za pilotne projekte. Hitro starajoče se prebivalstvo potrebuje orodja, ki bi izboljšajo kakovost življenja, neodvisnost in zdravje starejših. Ključni cilj projekta PHArA-ON, ki se bo uradno začel izvajati letos poleti, je ustvariti prilagodljive odprte platforme, ki bodo z napredno tehnologijo – vključno z robotiko, umetno inteligenco in nosljivimi napravami – tako starejšim kot njihovim skrbnikom olajšale življenje.

Dr. Andreja Kutnar na konferenci. Foto: GZS

Na konferenci je nastopil tudi državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Štromajer, ki je napovedal  povečanje vlaganj ministrstva v raziskave in razvoj. Za to so letos predvideli več kot 200 milijonov evrov. Dr. Peter Wostner, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, pa je izpostavil problem premajhnega števila inovacij s področja poslovnih modelov in storitev. Poleg njiju se je konference udeležil tudi Friderik Knez iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije, enega izmed štirih ustanoviteljev raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE.

Konferenca se je nadaljevala z okroglo mizi, na kateri so sogovorniki razpravljali o tem, kako od razvojne stopnje prototipa priti do trga. Strinjali so se, da je ravno ta razvojna stopnja tista, na kateri največ inovacij obstane. Prav zato sta dvig hitrosti razvoja in inoviranja ter večja avtomatizacija in robotizacija proizvodnje nujna.

Okrogla miza. Foto: GZS