Da je les prijeten, se zdi precej samoumevno. Pomislimo denimo na mogočno košato drevo sredi poletja na gostilniškem vrtu – če lahko izbiramo, se gotovo raje usedemo pod krošnjo kot pod senčnik. Ker drevo daje, kot radi rečemo, dobro senco. A kot kaže, ne gre le za to.

Vpliv lesa na človekovo počutje in tudi na zdravje proučuje dr. Michael Burnard, raziskovalec, predavatelj na primorski univerzi in namestnik direktorice InnoRenew CoE.

Dr. Burnard se že dolgo časa posveča delu in raziskavam v lesnem sektorju. V Oregonu, od koder prihaja, je bil najprej zaposlen v lesarskem podjetju, ki ga je ustanovil njegov ded, potem je magistriral na oregonski državni univerzi, doktorat pa zaključil na primorski univerzi v Kopru. V okviru doktorata je začel proučevati vpliv grajenega okolja na zdravje ljudi in svoje doktorsko delo posvetil predvsem vplivu lesa na človekovo počutje. Raziskave, ki jih je pri tem opravil, in spoznanja, do katerih je prišel, zdaj nadgrajuje na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE.

Kot pravi, so znanstveniki učinke lesa v grajenem okolju na človekovo zdravje že raziskovali, a pretežno le glede njegovega vpliva na kakovost zraka, glede vpliva na človekovo dobro počutje pa obstaja le peščica raziskav, zasnovanih na holističnem pristopu.

Sam se je v prvih raziskavah skupaj s sodelavci posvetil vidnemu zaznavanju naravnih materialov (Building material naturalness: Perceptions from Finland, Norway and Slovenia) – vprašanju, koliko ljudje materiale zgolj z opazovanjem, torej ne da bi se jih dotaknili, prepoznajo kot naravne. Pri testiranju je sodelovalo okoli 200 ljudi iz Slovenije, Norveške in Finske; v Sloveniji sta bili posebej obravnavani skupini iz Kopra in iz Ljubljane.

Anketiranci so opazovali vzorce 22 vrst gradbenih materialov (med drugim masivnega lesa, predelanih lesnih materialov, opeke, kamna, stenske tapete, keramične ploščice, kovine in plastike) in odgovorili na tri vprašanja:

• Je vzorec, ki ga vidijo, naraven?
• Kako bi ocenili njegovo naravnost na lestvici od 1 do 7?
• Kako bi vzorce razvrstili glede na njihovo naravnost?

Skupno prvo mesto glede vtisa naravnosti materiala je pripadlo vzorcu grčastega gladkega (skobljanega) borovega lesa, sledili so mu grobi (neskobljani) bor brez grč (vrstni red za Ljubljano je v tem primeru obraten, a so razlike majhne), gladki bor brez grč, kamnita ploščica in jedrovina gladkega jesena. Pri tem sta tako ljubljanska kot koprska skupina, drugače kot Norvežani in Finci, kamnito ploščo postavili na peto mesto.

Vzorci, ki so po vtisu naravnosti najvišje na lestvici (od leve proti desni: bor brez grč, neskobljan; grčast bor, skobljan; bor brez grč, skobljan; kamnita ploščica; jedrovina gladkega jesena)

Pri prepoznavanju materialov med skupinami ni prišlo do bistvenih razlik, delna odstopanja pa je vendarle opaziti. Slovenski skupini tako na primer iverno ploščo in kompozit iz plastike in lesa (z imitacijo teksture lesa) na lestvici postavljata precej više kot ostali, medtem ko vlakneno ploščo (MDF) Finci ocenjujejo precej niže kot drugi. Taka odstopanja verjetno lahko pripišemo temu, da se samo poznavanje lesa in lesnih materialov med državami deloma razlikuje.

Ocena naravnosti vzorcev (od leve proti desni): grčast bor, skobljan; bor brez grč, grobo žagan; bor brez grč, skobljan; kamnita plošča, neobdelana; jedrovine gladkega jesena, neobdelana; plošča OSB; opečnata ploščica; pluta; plošča MDF z vidnim letnim prirastkom, bela; iverna plošča; plošča MDF, neobdelana; tkanina iz volne; pobarvan skobljan bor, bel; neobdelano usnje; plošča WPC z vidnimi letnimi prirastki; pobarvana plošča MDF, bela; tapeta, bela; keramična ploščica, bela; jeklo, rezkano; tkanina; plastika, polirana; pobarvano jeklo, belo

Vtis naravnosti je, kot pravi dr. Burnard, pomemben za naše življenje ali z drugimi besedami: ni zanemarljivo, kaj nas obdaja, saj to vpliva na zmožnost obnavljanja naših kognitivnih sposobnosti (kot je denimo koncentracija) in na naše odzivanje na stres. Ta predpostavka se mu je potrdila v naslednji raziskavi, v kateri je preverjal, ali les lahko vpliva na naše doživljanje stresa.

Tokrat je bilo testiranih 60 ljudi, in to dvakrat – test so opravili v sobah z enako pisarniško mizo, le da je bila v enem primeru lesena struktura vidna, v drugem pa je bila prebarvana v belo (zaporedje sob je bilo naključno). Testirana oseba je bila v obeh sobah postavljena v udoben pisarniški stol. Na ekranu pred njim se je po sproščujočem začetku nenadoma odvil odlomek iz filma, ki je prikazoval nasilje. Da testirana oseba v drugem primeru ne bi gledala že nekaj znanega, zaradi česar bi bili rezultati manj zanesljivi, sta bila odlomka v sobah iz različnih filmov, iz trilerjev Jason Bourne in Haywire.

»Lesena« in »bela« soba za testiranje

Pri testiranju so osebam merili srčni utrip in stresni hormon kortizol, ki velja za enega od najzanesljivejših fizioloških pokazateljev stresa, in prišli do zanimivih rezultatov. Raven kortizola je v »beli« sobi poskočila opazno više kot v »leseni« sobi. To obenem pomeni, da s tem, ko v bivalne prostore – tako domače kot službene – vnesemo lesene oziroma naravne elemente, lahko omilimo doživljanje stresa in s tem posredno tudi njegove posledice.

Diagram koncentracije kortizola (∆: v »leseni« sobi; О: v »beli« sobi)

* * *

Dr. Burnard pravi, da ljudje tako v Oregonu kot v Sloveniji izjemno cenijo gozdove, ki jih obdajajo, in les uporabljajo v vsakdanjem življenju za številne namene, vendar med državama obstajajo nekatere razlike. Številni prebivalci Oregona denimo odločno nasprotujejo temu, da se gozdove poseka do golega, pri čemer z goloseki proizvedejo večino lesa, ki jih obkroža v njihovem vsakdanjem življenju. Les predstavlja kar 95 odstotkov osnovnega gradbenega materiala večine domov v ZDA, medtem ko je v Sloveniji ta odstotek, nasprotno, zanemarljiv. Razlog za skromno rabo lesa v gradnji dr. Burnard pripisuje splošnemu nezaupanju Slovencev v les kot gradbeni material; večina jih je denimo zmotno prepričanih, da sta beton in jeklo močnejša in obstojnejša od lesa.

Vendar je zadnja leta opaziti, da se v gradbeni industriji tako v Sloveniji kot drugod po svetu odnos do lesa spreminja. Koliko in v kakšnih oblikah bi les lahko vključili v naše vsakdanje življenje, da bil učinek kar najboljši, pa bodo poskušale ugotoviti naslednje raziskave.