O projektu

V Evropi se je v zadnjem desetletju uveljavila politika t. i. kaskadne ali stopenjske rabe lesa, ki sloni na predpostavki, da ima les več življenjskih krogov. Večina EU politik je odslužen les že prepoznala kot pomembno surovino. V praksi to pomeni, da na primer lesen tram ni porabljen za pridobivanje toplotne energije (sežig) ampak, da se ga najprej porabi za lesena okna, nato za lesene kompozite in šele nato za kurjavo. S takšnim pristopom podaljšamo življenjsko dobo vgrajenega lesa iz 50 na 100 let in več.

Potencial ponovne uporabe lesa se kaže že v zaostrovanju evropskih politik glede odlaganja odsluženega lesa na deponije, saj to ni več zaželeno in niti v skladu s predpisi in smernicami. Odslužen les zahteva namreč veliko prostora za relativno malo strupene snovi, kapaciteta odlagališč je omejena, pri odlaganju prihaja do nastanka metana, problematični pa so tudi izcedki in NIMBY (Not In My Back Yard) sindrom.

Odlaganje odsluženega lesa je v Sloveniji zelo razpršeno. Poleg tega se odsluženega lesa ne zbira in razvršča ustrezno in zato je težko pridobiti kakovosten les, ki bi bil primeren za nova lesena okna. Te problematike se je že dotaknil evropski projekt CaReWood, kjer so razvili osnovno logistično platformo, ki temelji na optimalnem zbiranju odsluženega lesa po Sloveniji.

Podjetje M SORA in Univerza na Primorskem sta že sodelovala na več projektih, med katerimi je bil tudi nedavno zaključen projekt CaReWood. Eden izmed pomembnih rezultatov projekta je bil računski model, ki je med drugim pokazal, da bi lahko bila ponovna raba odsluženega lesa v Sloveniji dobičkonosna dejavnost. Računski model je upošteval odslužen les, ki ga zberejo akumulacijski centri, ni pa upošteval odsluženega lesa, ki ga gospodinjstva proizvedejo in ga ne odnesejo v akumulacijske centre. V projektu RecAPPture bomo nadaljevali zastavljeno delo in platformo nadgradili v aplikacijo.

Namen projekta je, da s pomočjo mobilne in spletne aplikacije povežemo uporabnike, ki se odsluženega lesa želijo znebiti, in podjetja kot je M SORA, ki bi odslužen les uporabilo za proizvodnjo lesenih oken. Aplikacija bo na tak način zbirala podatke o količini, izgledu in lokaciji odpadnega lesa, kar sicer ni zabeleženo nikjer. Računski model, ki bo vdelan v aplikacijo, bo na podlagi pridobljenih podatkov, preračunal potencialni donos (vključujoč stroške prevoza, dekontaminacije in sortiranja) in tako pomagal podjetju M SORA pri pridobivanju odsluženega lesa ustrezne kakovosti, katerega bodo uporabljali za izdelavo novih lesenih oken. Pri izboljšavi računskega modela bo sodeloval Center odličnosti InnoRenew CoE, ki bo s pomočjo študije izvedljivosti pomagal določiti vse potrebne parametre za modeliranje obratne logistike. Parametri vključujejo oceno kakovosti odsluženega lesa, delež potencialno obnovljivega lesa, delež kontaminiranega lesa, stroške dekontaminacije, sortiranja in pričakovano donosnost.

Projektne aktivnosti

• Načrtovanje arhitekture sistema (mobilna aplikacija);
• Implementacija mobilne aplikacije za operacijski sistem Android;
• Postavitev spletnega strežnika za komunikacijo med mobilno aplikacijo in spletno aplikacijo, ki jo bo uporabljalo podjetje M SORA;
• Funkcionalna specifikacija obeh aplikacij po potrebah podjetja M SORA;
• Implementacija spletne aplikacije in povezljivost z računskim modelom CaReWood (InnoRenew CoE);
• Testiranje sistema na terenu.

Projektni partnerji

6 študentov:

• 3 študenti dodiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika (UP FAMNIT);
• 1 študent podiplomskega študijskega programa Računalništvo in informatika (UP FAMNIT);
• 1 študent podiplomskega študijskega programa Trajnostno grajeno okolje (UP FAMNIT);
• 1 študent  podiplomskega študijskega programa Industrijsko oblikovanje (UL Akademija za likovno umetnost in oblikovanje).

2 delovna mentorja:

• Aleš Dolenc (M SORA, trgovina in proizvodnja, d.d.);
• Aleksander Tošić (InnoRenew CoE Center odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja).

2 pedagoška mentorja:

• doc. dr. Jernej Vičič (UP FAMNIT);
• izr. prof. dr. Andreja Kutnar (UP FAMNIT).