Adele Metsniit, pripravnica v InnoRenew CoE, UP IAM; Glavni področji raziskav: znanost o materialih, znanost o lesu

• Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

V Estoniji živim že celo življenje. Največja selitev, ki sem jo doživela, je bila pred tremi leti, ko sem se iz glavnega mesta Talin preselila v Tartu, ki je glavno univerzitetno mesto v Estoniji.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Trenutno zaključujem dodiplomski študij znanosti o materialih na Univerzi v Tartuju. Za to študijsko pot sem se odločila že v srednji šoli, saj me je navdušilo spoznanje, da je pravzaprav vse okoli nas (in celo mi sami!) sestavljeno iz različnih materialov. Ljudje smo z materiali v nenehnem stiku, njihovo razumevanje na atomski ravni pa je bilo zame skoraj kot nekakšno filozofsko iskanje. Znanost o materialih mi omogoča raziskovanje sveta skozi matematiko in fiziko, pri čemer v obeh zelo uživam. Hkrati čutim povezavo z umetniškimi področji, saj številni umetniki delajo z istimi fizičnimi materiali (kovina, keramika, biomateriali itd.), ki zelo zanimajo tudi mene.

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Poleg predavanj in seminarjev na univerzi se študenti ukvarjajo tudi z laboratorijskim in raziskovalnim delom. Materiali, ki jih raziskujejo, morajo biti na koncu uporabni oziroma primerni za uporabo. Za to jih je treba najprej temeljito testirati in analizirati. Prav to počnejo znanstveniki s področja znanosti o materialih: preučujejo literaturo, načrtujejo in izvajajo eksperimente, analizirajo podatke ter iščejo najboljše rešitve. Zame je ta proces zanimiv, razsvetljujoč in včasih tudi precej čustven.

• Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Med prakso se trudim v laboratorij priti okoli 8. ure zjutraj. Do zdaj sem delala na testih odpornosti lesa proti glivam v laboratoriju za žive inženirske materiale. Delo je zelo praktično, saj je potrebno ves čas tehtati vzorce, pripravljati gojišča ali inokulirati glive. Pri tem procesu zelo uživam in cenim vso pomoč svojih mentorjev ter drugih članov laboratorija.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Všeč mi je, kako univerzalno in mednarodno je. Ljudje po vsem svetu razvijajo nove (bio)materiale, znanstvena metoda in medsebojno razumevanje pa sta povsod enaka. Kot mladi osebi mi je zelo všeč možnost potovanja in spoznavanja sveta, hkrati pa ostajanja na podobnem področju dela, zaradi česar sem zelo navdušena in hvaležna.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

Presenetljivo je to, da se zavedam, koliko virov (elektrike, kemikalij, embalaže itd.) se neizogibno porabi pri izvajanju znanosti. Tudi najbolj zelene ideje v fazi razvoja zahtevajo veliko okoljskih virov, zato čutim pritisk, da opravljam »zelo dobro znanost«, da bi upravičila vire, ki se porabijo pri eksperimentih.

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Razvoj protetične roke, ki lahko človeku, ki je v nesreči izgubil roko, s pomočjo električnih signalov povrne občutek za dotik. Pred nekaj leti sem videla videoposnetek na to temo in ganljivo je bilo videti, kako je vrhunska znanost človeku po mnogih letih omogočila, da je lahko z roko ponovno občutil predmete, kar je v njem vzbudilo globoka čustva.

• Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Eno od umetniških del, ki ima v mojem srcu posebno mesto, je The Master and Margarita (Mojster in Margareta), avtorja Mihaila Bulgakova. Preden sem ga prebrala, si nisem predstavljala, kako zelo absurdna, a hkrati globoko filozofska bo zgodba v tej literarni klasiki.

• Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

V zadnjem času so me začele zelo zanimati vse stvari, povezane z estonsko folkloro. Ko sem potovala v Slovenijo, sem s seboj prinesla dva grozljiva romana za mlade odrasle, ki v zgodbo prepletata motive estonske mitologije. Zelo rada sem ju brala v prostem času po koncu delovnega dne. V podobnem duhu je trenutno moja najljubša glasbena skupina estonska folktronica skupina OOPUS. Njihova glasba združuje tradicionalno estonsko ljudsko glasbo in sodobne elektronske/rave vplive.

• Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Vsak dan sem hvaležna za obalno pot med Izolo in Koprom, po kateri ni avtomobilskega prometa. Odlična je za tek in opazovanje sončnega zahoda nad morjem.

• Kaj vas spravi v zanos?

Navdušujejo me moji prijatelji in družina! Rada gostim ljudi in načrtujem dogodke. V Sloveniji z veseljem raziskujem nove kraje, hkrati pa uživam tudi v preprostem sproščanju na plaži ob koncih tedna. Poleti je vzdušje v Izoli takšno, da imaš občutek, kot da si na počitnicah, tudi če imaš še vedno vsakodnevne delovne obveznosti.

• Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

Branje knjige Sapiens: A Brief History of Mankind (Sapiens: Kratka zgodovina človeštva), avtorja Yuvala Noaha Hararija je močno spremenilo moj pogled na človeško izkušnjo, kognicijo in naše skupne vrednote.

• V čem je za vas čar lesa?

Les ima enega najbolj prijetnih vonjev, kar jih poznam, in me spominja na savne ter majhne lesene hiše v Estoniji. Zdi se mi čudovito, kako nekaj, kar je ustvaril živ organizem, ljudem daje enega najmočnejših in najbolj dostopnih biokompozitnih materialov na svetu. Tudi drevesa sama po sebi so neverjetna. Ko ležiš na tleh in gledaš navzgor proti visokim vejam, dobiš skoraj občutek svetosti.