Vsi gradbeni elementi, ki so izpostavljeni abiotskim dejavnikom, kot so denimo nihanje temperature in vlage, UV-sevanje ali deževanje, spremenijo videz in strukturo. Sprememba videza, ki je posledica izpostavljenosti nezaščitenega lesa, omejuje uporabo lesa kot materiala za oblogo. Prav zato strokovnjaki za izboljšanje lastnosti materialov uporabljajo različne vrste modifikacije lesa. Med postopki modifikacije je tudi acetilacija. Gre za komercialno razvito obdelavo, ki izboljša dimenzijsko stabilnost lesa, odpornost proti UV-žarkom ter poveča trajnost in stabilnost lesa, ne da bi pri tem ogrozila njegovo mehansko trdnost.

Komercialna obdelava je večinoma omejena na acetilacijo iglavcev (predvsem bora radiata pine), pri čemer učinkovitost listavcev ni raziskana. Zaradi nedavnega gospodarjenja z gozdovi in podnebnih sprememb se hitro povečuje delež lesa listavcev, ki še ni optimalno razporejen na ustrezne načine uporabe. Raziskovalci v InnoRenew CoE – dr. Anna Sandak, Faksawat Poohphajai in dr. Rene Herrera Diaz – so skupaj z dr. Oihano Gordobil iz Faculty of Engineering of Gipuzkoa, University of the Basque Country, preučevali naravno vremensko odpornost treh vrst lesa, ki predstavljajo tako iglavce kot listavce, modificirane s komercialnim postopkom acetilacije.

Jelšo (Alnus glutinosa L.), bukev (Fagus sylvatica L.) in radiata bor (Pinus radiata D. Don) so karakterizirali z različnimi tehnikami, da bi ugotovili estetske, kemične in fizikalne spremembe. Tehnike so vključevale merjenje barve, sijaja, 3D hrapavosti, vpojnost, infrardeče spektroskopije in toplotne razgradnje.

Razmeroma kratko obdobje izpostavljenosti vremenskim vplivom je pokazalo, da so bile splošne estetske lastnosti preiskovanih lesenih vrst podobne. Vendar je večsenzorska tehnika, ki so jo uporabili pri karakterizaciji, pokazala razlike v obnašanju ob vremenskih vplivih med preučevanimi vrstami v smislu erozije površine, vpojnost in sprememb kemične sestave. Zaradi površinske erozije in izpiranja poslabšanih sestavin se je les listavcev sčasoma hrapavil, medtem ko je acetilirani radiata bor ostal gladek. Obdelani bor je v prvih treh mesecih vremenskega delovanja tudi bolje ohranil barvo. Voda se je počasi vpijala v acetilirani bor, medtem ko je les listavca hitreje vpijal vodo. Poleg tega so ugotovili, da je les listavcev bolj odporen proti vročini.

Ti rezultati kažejo celovito razumevanje dolgoročne učinkovitosti acetiliranega lesa, kar neposredno vpliva na njegovo praktično uporabo, saj izboljšuje strategije načrtovanja, vzdrževanja, razvoj izdelkov, sprejemljivost na trgu in splošno trajnost. Izvedeni preskusi so pokazali, da lahko premalo uporabljene vrste lesa listavcev, izboljšane s postopkom acetilacije, služijo kot alternativni materiali za obloge namesto običajno uporabljenega acetiliranega bora radiata.

Preberite celoten članek “Weathering of Wood Modified with Acetic Anhydride-Physical, Chemical, and Aesthetical Evaluation” (Sandak et al., 2024), objavljen v reviji Forests.

Avtorica: Lea Primožič, dr. Anna Sandak, Faksawat Poohphajai, dr. Rene Herrera Diaz, dr. Oihana Gordobil