Pablo van der Lugt (dr., mag. inž.), strokovnjak in strasten zagovornik visoko zmogljivih materialov na biološki osnovi; osrednji govorec na Mednarodni konferenci InnoRenew CoE 2024

• Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Kljub svojemu imenu sem 100 % Nizozemec! Rodil sem se na Nizozemskem, leta 1976 v Rotterdamu. Med študijem sem za kratek čas bival v ZDA in Kostariki ter se nato vrnil na Nizozemsko, kjer sedaj živim s svojima otrokoma v simpatičnem mestu Weesp. Spada pod občino Amsterdam, ki postaja eno od množičnih lesenih jeder v Evropi, saj si prizadeva 20 % vseh novih stavb zgraditi iz lesa. Več o tem si lahko preberete tukaj.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Na Fakulteti za arhitekturo in grajeno okolje Tehnološke univerze v Delftu sem študiral gradbeni inženiring in management. Po magisteriju sem na Fakulteti za industrijsko oblikovanje iste univerze opravil doktorski študij o vplivu gradbenih materialov na osnovi bioloških surovin, vključno z inženirskim bambusom in lesom, na okolje. Nad obnovljivimi materiali sem se navdušil med pripravništvom v programu socialnih stanovanj Funbambu v Kostariki, ko sem videl rasti velikanskega bambusa ter moč in briljantno naravno inženirstvo tega materiala. Vedel sem, da želim izvedeti več o tem čudovitem materialu, ki ima težave s podobo (večina domačinov ga vidi kot »les za revne«).

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Sam sebe opisujem kot »vodjo gradnje na biološki osnovi«; rad delam na meji znanosti – še vedno sem povezan kot gostujoči predavatelj in raziskovalec na Univerzi Delft – in industrije ter poskušam povezati in navdušiti ključne akterje in odločevalce v celotni vrednostni verigi za številne prednosti masivnega lesa in gradnje na biološki osnovi. To počnem s študijami, intervjuji, pisanjem knjig in člankov, predstavitvami in na številne druge načine – večinoma prek svojega svetovalnega podjetja Green Matters.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Obožujem biološke materiale, zlasti les in bambus, zaradi njihove lepote in taktilnosti, seveda pa tudi zaradi številnih prednosti za trajnost in krožnost. Za boljše razumevanje si oglejte tudi moj intervju za Archdaily.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

O lesu, bambusu in drugih bioloških materialih je še vedno veliko napačnih predstav –

tudi v splošni javnosti –, zato je širjenje pravih informacij ključnega pomena. To je eden od razlogov, zakaj se ne osredotočam na članke v revijah, temveč poskušam pisati publikacije, ki navdihujejo in obveščajo ključne odločevalce v grajenem okolju, npr. s knjigama Tomorrow’s Timber in Booming Bamboo, pa tudi s prosto dostopno knjižico Discussing Timber Myths.

Poleg tega sem tudi član upravnega odbora pospeševalnega sklada za les Built by Nature , kjer skušamo odpraviti številne ovire, in pospešiti uvajanje lesa v različnih evropskih državah.

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Všeč mi je delo profesorja Gerta Jana Nabuursa (tudi enega glavnih avtorjev poglavja IPCC LULUCF) iz univerze Wageningen Forestry Univerity o dinamiki gozdov v povezavi s podnebnimi spremembami ter vlogi gozdov in lesne industrije pri blaženju podnebnih sprememb – delujejo kot ponori ogljika, zlasti če se lesna masa uporablja kot nadomestilo za fosilne materiale in je zgrajena na razstavljiv način, kar omogoča ponovno uporabo in s tem nadaljnje shranjevanje ogljika v grajenem okolju.

Poleg tega je res vredno pozornosti delo slovenske profesorice Andreje Kutnar; vpliv vizualne uporabe lesa na zdravje in dobro počutje uporabnikov stavb iz bioloških materialov še ni dobro poznan, čeprav – in s tem se lahko vsi strinjamo – so prvi znaki pozitivnega učinka v njenih in sorodnih študijah vse bolj očitni.

• Kaj vas spravi v zanos?

Pri študiju in karieri sledim svoji strasti, ne pa temu, kam gre ostala množica. Tako sem se med študijem srečal z bambusom, ki me je tako očaral, da sem želel izvedeti vse o tem neverjetnem viru in sem naslednja leta posvetil prav temu. Ko sem spoznal velike lesene stavbe in spoznal severnoameriškega arhitekta Michaela Greena (glejte njegov neverjeten TED govor: Why we need to build wooden skyscrapers), me je spet navdušil in želel sem izvedeti vse o masivnem lesu, pri čemer sem ugotovil, da manjka izčrpna knjiga, ki bi zajela vse, od gozdarstva do predelave, inovacij, poslovnih primerov in še več. Zato sem se odločil, da jo napišem sam; tako je nastala knjiga Tomorrow’s Timber.

Kaj bo moja naslednja fascinacija? Ne vem, a najverjetneje bo to kakšen čudovit, obnovljiv material, ki lahko izzove normo in prispeva k resnično krožnemu in podnebju prijaznemu grajenemu okolju …