Evropa se hitro stara. Leta 2019 je bilo nekaj več kot 20 % Evropejcev starih 65 let ali več, kar pomeni skoraj 3-odstotno povečanje od leta 2009. Do leta 2050 bo delež starejših v Evropi znašal približno 30 %. Staranje prinaša fizične, psihosocialne in ekonomske izzive, velik delež starejših odraslih v družbi pa pomeni, da moramo zagotoviti visoko kakovost življenja po upokojitveni starosti.

Za reševanje trenutnih izzivov je cilj projekta Pharaon, ki je financiran v okviru programa Obzorje 2020 kot obsežen pilotni projekt, izboljšati zdravje in dobro počutje starejših odraslih z obstoječimi tehnološkimi rešitvami. Cilj slovenskega dela projekta je zagotoviti ustrezne tehnološke rešitve za podporo samostojnemu življenju, povečanje socialne vključenosti in izboljšanje dobrega počutja starejših, zlasti v domovih za starejše.

Slovenski pilotni projekt Pharaon je eden od šestih pilotnih projektov, ki v okviru projekta Pharaon potekajo po vsej Evropi. V Italiji, Španiji (v regijah Murcia in Andaluzija), na Portugalskem in Nizozemskem potekajo piloti z različnimi pristopi k izboljšanju zdravja, dobrega počutja in dostojanstva starejših odraslih. Nekateri pilotni projekti potekajo na osebnih domovih, drugi v centrih skupnosti, tretji v bolnišnicah, ostali pa vključujejo mobilnost in potovanja, s čimer se geografski doseg projekta razširi izven stacionarnih lokacij.

Pri vseh pilotnih projektih je bil uporabljen podoben pristop k ocenjevanju zahtev in potreb starejših odraslih in njihovih skrbnikov, da bi zagotovili, da bodo rešitve iz projekta sprejete in, upajmo, obdržane tudi po koncu projekta. V tej fazi projekta je imel COVID-19 velik vpliv na naše delo. Kljub temu je inovativno partnerstvo nadaljevalo s to zelo pomembno fazo projekta in opredelilo najboljše kombinacije tehnologij in storitev za svoje uporabnike (starejše odrasle in skrbnike) na različnih pilotnih lokacijah. Postopek je bil podrobno opisan in objavljen v znanstvenem članku, ki je na voljo tukaj.

Ker imajo ljudje različne potrebe in interese, je vključevanje starejših odraslih nujen korak za izboljšanje kakovosti njihovega življenja. Prav tako je potrebno aktivno vključiti formalne in neformalne skrbnike starejših odraslih v oblikovanje rešitev, ki omogočajo bolj individualno oskrbo starejših odraslih, ne da bi pri tem ogrozili dobro počutje skrbnikov.

Slovenski pilotni partnerji projekta Pharaon razvijajo, oblikujejo in povezujejo tehnološke naprave in storitve za izboljšanje kakovosti življenja, vključno s pametno uro za spremljanje dejavnosti in življenjskih funkcij, videokonferenčnim sistemom Daisy in platformo IoChat za pomoč pri komunikaciji, aplikacijo SeniorsPhone za poenostavitev uporabe pametnih telefonov, ter meritvami kakovosti zraka za spremljanje življenjskih razmer starejših odraslih. Vsi ti podatki se zbirajo in analizirajo z uporabo platform IoTool, SmartHabits, Discovery in CareRisk, ki uporabnikom zagotavljajo varnost, koristna priporočila in vmesnike.

Od začetka projekta decembra 2019 partnerji povezujejo svoje tehnologije, da bi zagotovili celovitejše rešitve za številne zanimive primere uporabe, opredeljene v projektu Pharaon. V Sloveniji skušajo primeri uporabe izboljšati prilagojeno oskrbo tako, da oskrbovalcem zagotavljajo pomembne informacije o stopnji aktivnosti starejših odraslih in kritične informacije o njihovem okolju, kot sta temperatura ali raven ogljikovega dioksida. Poleg tega poskuša slovenski pilotni projekt okrepiti socialne vezi starejših odraslih v domovih za starejše s prijatelji in družino zunaj doma z zagotavljanjem poenostavljene izkušnje video klicev, ki se lahko izvedejo prek televizorja. Videoposnetek, ki prikazuje, kako te rešitve delujejo v praksi, je na voljo na Pharaon YouTube kanalu.

V preteklosti smo starejše odrasle in njihove oskrbovalce usposabljali za te tehnologije, jih preizkušali po več tednov in, kar je najpomembneje, posredovali povratne informacije o tem, kako bi jih lahko izboljšali. Zdaj je projekt prešel v dolgoročno pilotno fazo, v kateri bodo starejši odrasli in njihovi skrbniki tehnologije uporabljali celo leto.

Septembra 2022 smo na lokacijah na slovenski obali in v okolici Ljubljane pričeli z vabljenjem starejših odraslih ter njihovih formalnih in neformalnih skrbnikov k dolgoročnemu testiranju tehnologij. Testiranje v takšnem obsegu bo tehničnim partnerjem pomagalo izboljšati tehnologijo, da bo ta bolj prilagojena potrebam uporabnikov, poleg tega pa bo s tem zagotovljeno dovolj dolgo testno obdobje za oceno učinka tehnologije tako na starejše odrasle kot na njihove skrbnike.

Slovenski pilotni projekt vodi InnoRenew CoE, izvaja pa se predvsem v Domu upokojencev Izola, kjer so bili oblikovani začetni koncepti in izvedeno testiranje tehnologij v začetni fazi.  V Domu upokojencev Izola se je začelo dolgoročno pilotno testiranje, kjer skrbniki in starejši odrasli uporabljajo tehnologije in projektu posredujejo povratne informacije. Pilotno testiranje poteka še v dveh drugih domovih za starejše v Istri, kmalu pa se bo začelo tudi v Ljubljani in Domžalah.

Projektni partnerji SenLab, Ericsson Nikola Tesla, Ascora in prejemnik kaskadnega financiranja Ineor zagotavljajo tehnološke komponente in razvoj za pilotni projekt, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa prispeva k prenosu informacij na področje javnega zdravja in nacionalnih dejavnosti.

Dr. Michael Burnard, dr. Dean Lipovac in Mateja Erce, raziskovalci v InnoRenew CoE