Noriaki Yamada, Yamada Noriaki Structural Design Office (YSD)

• Ali lahko na kratko pojasnite svoj poklic oziroma vlogo na področju višjih lesenih stavb?

Sodeloval sem predvsem pri projektih konstrukcijskega načrtovanja in tehnološkega razvoja za različne lokalne javne lesene stavbe, pri katerih sem uporabljal les iz posamezne regije in tradicionalne lesene konstrukcije. Nisem pa še imel priložnosti delati na visokih lesenih stavbah v urbanih območjih.

V zadnjih letih sem sodeloval pri vzporednem projektu za razvoj tehnologije za lesene konstrukcije in gradbene konstrukcije visokih lesenih stavb ter z uporabo te tehnologije realiziral trinadstropni leseni laboratorij (tj. novo raziskovalno stavbo na raziskovalnem inštitutu Sumitomo Forestry Tsukuba, 2019). Poleg tega bom sodeloval pri projektu gradnje deset nadstropne visoke lesene stavbe za pisarniške prostore.

• Katera je bila ključna izkušnja, ki vas je pripeljala do tega, da ste postali strokovnjak za lesne konstrukcije, gradbeništvo ali projektiranje?

Med študijem arhitekture v Kjotu me je zanimala zgodovinska lesena arhitektura. Zato sem si izbral laboratorij profesorja Hidekazuja Nishizawe, ki se ukvarja s strukturnimi raziskavami zgodovinskih lesenih konstrukcij. S projekti, kot je obnova velike predavalnice templja Yakushiji, pri katerih je sodeloval laboratorij, sem poglobljeno preučeval inženirstvo lesene arhitekture.

Na podlagi izkušenj v tem laboratoriju sem za svoje delovno mesto izbral konstrukcijski projektni biro, ki ga je vodil Kazuma Masuda, eden od pionirjev na področju konstrukcijskega projektiranja lesene arhitekture. V Masudovem uradu sem imel priložnost sodelovati z arhitekti pri projektiranju in oblikovanju novih lesenih stavb ter se učiti tesarske filozofije in tehnik od tesarskih mojstrov, specializiranih za templje in svetišča, z načrtovanjem in nadzorom tradicionalnih lesenih stavb.

• Kako se po vašem mnenju razvija gradbeni sektor? Kako se podjetja, s katerimi sodelujete, odzivajo na zeleno gradnjo, zlasti na projekte z uporabo bioloških materialov?

Lani so na Japonskem spremenili zakon o spodbujanju uporabe lesa, da bi pospešili prehod na lesene konstrukcije in na uporabo naravnih materialov, ne le v javnih stavbah, temveč tudi v zasebnih, s ciljem doseči ogljično nevtralnost.

To naj bi vodilo k nadaljnjemu tehnološkemu razvoju na področju strukture, požarne varnosti in zvočne izolacije pri gradnji visokih lesenih stavb. Ostaja pa težava višjih stroškov za gradnjo visokih lesenih stavb, kar skupaj z nedavnim šokom zaradi pomanjkanja lesa pomeni, da je vse težje zagotoviti izvedljivost gradnje lesenih stavb. Zato se pričakuje, da se bo povpraševanje po hibridnih konstrukcijah, ki združujejo les z jeklom ali betonom, v prihodnosti še povečalo. Ni vedno smiselno, da se vsi sestavni deli visokih lesenih stavb gradijo izključno iz lesenih materialov. Potrebna bo racionalna hibridizacija v vseh vidikih, kot so razvoj materialov in komponent ter snovanje konstrukcijskih sistemov. Menim, da je za spodbujanje te hibridizacije še posebej pomembno vzpostaviti novo dobavno verigo s tesnim sodelovanjem med različnimi panogami.

Hkrati je na Japonskem postalo vprašanje učinkovite uporabe stoječega lesa, ki je po obdobju rotacijske sečnje zrasel do velikih premerov. Obstaja gibanje za vzpostavitev proizvodnega sistema za les velikih premerov. V ta namen je potrebno (1) razviti tehnologijo sušenja, (2) določiti standardne dimenzije in (3) razviti splošno konstrukcijsko tehnologijo.

• Imate kakšen nasvet za mlade strokovnjake, ki želijo delati na tem področju?

Sem gradbeni inženir, zato se ukvarjam predvsem s konstrukcijskim načrtovanjem stavb. Vendar menim, da so poleg projektiranja konstrukcij pomembne tudi druge vloge, zlasti pri projektiranju konstrukcij lesenih stavb. Na primer, dialog s proizvajalci lesa v gozdarstvu, žagarstvu in predelovalni industriji je pomemben za nemoteno nabavo lesa. Gradbeni inženirji imajo vse bolj vlogo koordinatorja za les med proizvajalci lesa, naročniki in arhitekti. Poleg tega se optimalna rešitev, ki jo inženirji izpeljejo, razlikuje glede na pogoje in zastavljeno nalogo. Čeprav je študij strokovnih znanj in spretnosti za gradbene inženirje izrednega pomena, se od njih vse bolj pričakuje, da bodo v prihodnosti razširili svoj pogled na globalna okoljska in družbena vprašanja, kot sta dekarbonizacija in trajnost gozdov, ter v svoje delo pri projektiranju konstrukcij vnesli več informacij. Mladim strokovnjakom priporočam, naj še naprej vestno vsakodnevno študirajo, da bodo imeli visoko ozaveščenost in široko mrežo poznanstev.

• Kateri projekt ali prenova iz masivnega lesa vas navdušuje in zakaj?

Najboljša lastnost masivnega lesa je, da je mogoče izdelati komponente velikih dimenzij z odlično dimenzijsko stabilnostjo. Zanimajo me projekti visokih stavb, ki potekajo po vsem svetu in izkoriščajo prednosti masivnega lesa, na primer stavba sedeža podjetja Atlassian v Sydneyju v Avstraliji in W350, ki ga načrtuje podjetje Sumitomo Forestry na Japonskem.

Druga lastnost masivnega lesa pa je njegova visoka homogenost. Večina lesnih materialov, vključno z lesom in hlodi, je zelo anizotropna, zato masivni les omogoča konstrukcije, ki jih s temi materiali ne bi bilo možno doseči. Zanimivi so poskusi Inštituta za računalniško načrtovanje in konstrukcijo (ICD) na Univerzi v Stuttgartu, da bi z uporabo homogenosti masivnega lesa in robotskih tehnik izdelave v praksi uresničili načrtovanje in konstrukcijo biološko podobnih organskih oblik in stikov. Pri prejšnjih poskusih na ICD so uporabljali vezan les, veselim pa se, da bom videl, kakšno strukturo je mogoče doseči z masivnim lesom večjih dimenzij.