Dr. Anna Sandak, vodja raziskovalne skupine v InnoRenew CoE in profesorica Univerze na Primorskem, je prva ženska v Sloveniji, uspešna pri pridobivanju projekta Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za utrjevanje samostojne raziskovalne kariere. S projektom, vrednim skoraj 2 milijona evrov, bo dr. Anna Sandak s svojo ekipo razvijala inženirske žive materiale, ki so sposobni interakcije z okoljem in prilagajanje ter odzivanja na spremembe v njem.

Evropska Unija je leta 2007 ustanovila Evropski raziskovalni svet (ERC) kot prvenstveno evropsko institucijo za financiranje vrhunskih pionirskih raziskav kreativnih raziskovalcev z vseh znanstvenih področij širom Evrope, ne glede na narodnost ali starost. ERC je del okvirnega programa Obzorje Evropa, Evropska komisija pa je danes objavila rezultate razpisa, kjer so za financiranje izbrali 313 projektov, v skupni vrednosti 632 milijonov evrov.

Dr. Anna Sandak je ena od uspešnih prijaviteljic projektov. Kot vodja raziskovalne skupine v InnoRenew CoE in profesorica Univerze na Primorskem se posveča raziskavam obnovljivih materialov in biomimetičnih rešitev za oblikovanje novih materialov in spodbujanju na znanju temelječe rabe bioinspiriranih materialov v sodobnih trajnostnih stavbah. V pridobljenem projektu »Bioinspired living skin for architecture ARCHI-SKIN« se bodo raziskovalci ukvarjali z razvojem zaščitnega biotskega premaza, izdelanega iz inženirsko izdelanih živih materialov. Biofilmi se oprijemajo trdnih površin, sestavljajo pa jih združbe bakterij in drugih mikroorganizmov, veljajo pa za enega najbolj stabilnih bioloških sistemov na našem planetu. Večina študij o biofilmih se osredotoča na preprečevanje njihovega nastajanja, medtem ko ostajajo koristni načini uporabe biofilmov za zaščito še zelo neraziskani.  V pet let trajajočem projektu bodo raziskovalci preučevali načela oblikovanja glivnega biofilma, z namenom poglobitve znanja o kemijskih in strukturnih lastnostih tega biološkega sistema. To vključuje mehanizme nastajanja biofilma, njegovo strukturo, delovanje in učinkovitost. Projekt bo več kot le laboratorijsko raziskovanje, saj bomo uporabili najnovejša orodja za slikanje živih celic, podatkovno znanost in strojno učenje. Temeljna ideja je namreč razviti bioaktivni zaščitni premazni sistem, ki deluje v harmoniji z naravo in izkorišča sinergijo živih glivnih celic, naravnih sestavin in bioinspiriranih konceptov za oblikovanje materialov.

S pridobljenim financiranjem ERC za utrjevanje samostojne raziskovalne kariere bo dr. Anna Sandak razvila biofilm, ki med drugim ščiti površine biomaterialov, betona, plastike in kovin. Ena od njegovih izjemnih funkcij je naravno samozdravljenje. Nov pristop za zaščito materialov, ki ga bodo v projektu uporabili, bo nadgradil tradicionalno razumevanje materialov v smeri razvoja inženirsko izdelanih živih materialov, ki so sposobni interakcije z okoljem in prilagajanja ter odzivanja na spremembe v njem. Projekt ARCHI-SKIN bo zagotovil novo dimenzijo, dimenzijo življenja, ki se doslej pri materialih ni uporabljala. To bo spremenilo način, kako dojemamo, doživljamo, razumemo, oblikujemo, uporabljamo in preoblikujemo materiale.

Dr. Anna Sandak je doktorica znanosti o lesu in magistrica biologije. Rodila se je na Poljskem, vendar jo je poklicna pot vodila na Japonsko, kjer je preživela pet let. Kasneje se je preselila v Italijo in delala na Inštitutu za drevesa in les Nacionalnega raziskovalnega sveta (CNR-IVALSA). Leta 2017 se je preselila v Slovenijo, v Izolo, kjer na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE vodi raziskovalno skupino za modifikacijo lesa. Je tudi profesorica na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem.

Glivične celice, ki bodo vgrajene v živi premazni sistem, razvit v okviru projekta ARCHI-SKIN. Foto: Faksawat Poohphajai

InnoRenew CoE in Univerza na Primorskem sta ponosna na ambiciozno in predano mednarodno ekipo, ki si močno prizadeva za znanstveno odličnost. Pridobitev prestižnega projekta ERC iz tega zelo zahtevnega in konkurenčnega stebra financiranja Evropske unije bo še dodatno omogočilo izvajanje znanstvenoraziskovalnih aktivnosti za prebojna spoznanja, potrebna za lažji prehod na zelene rešitve in trajnostno naravnano družbo.