Trajnostnost je ena ključnih vrednot, načel in aktivnosti inštituta. InnoRenew CoE se ukvarja z raziskavami in inovacijami na področju obnovljivih materialov in zdravega grajenega okolja in prav zato so teme, povezane s trajnostnostjo, za inštitut zelo pomembne. Z aktivnostmi v inštitutu si zaposleni prizadevajo pozitivno vplivati na vse vidike trajnostnosti: okoljski, družbeni in ekonomski.

V letnem poročilu 2021 so v InnoRenew CoE pripravili tudi poglavje, ki osvetljuje nekaj takih aktivnosti.

OKOLJSKI VIDIK

V letu 2021 je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE nadaljeval z delom na 36 raziskovalnih projektih, ki prispevajo k trajnostnem razvoju in krožnem gospodarstvu (glej preglednico projektov na strani 42 v letnem poročilu 2021). Med temi je na primer projekt »Povratna logistika biomase lesnih ostankov« s poudarkom na okoljskih vplivih in stroških energije. Posebna pozornost je namenjena področju obratne logistike, kjer surovine za proizvodnjo deloma pridobimo s pomočjo recikliranja. Ali pa projekt »Les in leseni izdelki v življenjski dobi (WOOLF)«, kjer razvijajo lesene konstrukcije in okenske sisteme, ki omogočajo gradnjo večnadstropnih modularnih lesenih objektov.

Raziskovalci v InnoRenew CoE so objavili 319 znanstvenih člankov na temo trajnosti. Celoten seznam objav je na strani 132 v letnem poročilu 2021.

Ostale aktivnosti, s katerimi v InnoRenew CoE prispevajo k varovanju okolja so:

• Sodelovanje z Občino Izola, Zavodom za gozdove Slovenije, javnim podjetjem Komunala Izola, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport za zaključek sajenja 3000 hrastovih dreves v Izoli. S tem je inštitut prispeval k varovanju okolja in blažitvi podnebnih sprememb za trajnostni razvoj družbe. S sajenjem 3000 hrastov bo v 200 letih zraslo 1450 kubičnih metrov lesa in shranilo 2647 ton ogljikovega dioksida.
• Zaključek gradnje nove stavbe InnoRenew CoE, ki je tudi največja lesena stavba v Sloveniji. Zgrajena je iz naravnih in obnovljivih materialov, zasnovana pa je bila na načelih sodobne trajnostne gradnje in restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanje (REED), ki temelji na uporabi naravnih virov in ustvarjanju ergonomsko oblikovane, dostopne, prilagodljive in trajnostne gradnje.

DRUŽBENI VIDIK

V letu 2021 so zaposleni z aktivnostmi inštituta prispevali tudi za razvoj družbenega vidika trajnostnosti:

• Zasnova in sprejem načrta za enakost spolov in dodatno vključevanje razsežnosti spola v raziskave inštituta.
• Ocenjevanje za pridobivanje priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2021 in pridobitev certifikata s štirimi zvezdicami (EFQM++++).
• Promoviranje lesa in poklicev, povezanih z lesarstvom za mlajše, z dejavnostmi kot so delavnice Let’s explore wood in sodelovanje pri pripravi dokumentarnih filmov s to tematiko.
• Razvoj bivanjskih rešitev za starejše, kot so na primer pametna tla ali aktivnosti projekta Pharaon.
• Promoviranje zdravega in varnega delovnega okolja, s posebnimi internimi pravilniki in z organiziranimi razpravami, posvečenimi zdravemu načinu življenja zaposlenih.
• Omogočanje udeležbe zaposlenih na izobraževanjih in delavnicah, za njihov strokovni in osebni razvoj (glej stran 92 v letnem poročilu 2021).
• Organiziranje tedenskih sestankov za obveščanje in razpravo o najnovejših dejavnostih inštituta, raziskovalnih projektih ali drugih temah.
• Uporaba in spodbujanje uporabe spletnih orodij za interno komunikacijo med vsemi zaposlenimi in s tem spodbujanje tudi njihovega družbenega in družabnega življenja.
• Udeležba na dogodkih kot je Čar lesa ali Dnevi slovenskega lesarstva in vključevanje v širše družbene razprave z deležniki.
• Članstvo v organizacijah, ki prispevajo k trajnostnem razvoju (glej stran 111 v letnem poročilu 2021).
• Promoviranje in vključevanje javnosti v teme povezane s trajnostnostjo ter osveščanje in pozivanje k ukrepanju s prisotnostjo v medijih in na družbenih omrežjih (glej stran 91 v letnem poročilu 2021).
• Sodelovanje z lokalno skupnostjo in družbo, kot na primer razvijanje rešitve za zaščito bronastih spomenikov, ali obnova Servitskega samostana v Kopru ter ustvarjanje novih projektov, kot so Proste celice – Inoviranje v polju med umetnostjo in znanostjo.
• Sodelovanje z oblikovalci politik, na primer pri pripravi strategije Pripravljeni na 55 (Fit for 55), uredbe o zelenem javnem naročanju ali izvedbenem načrtu za slovensko industrijsko strategijo, partnerstvo v Novem evropskem Bauhausu in sodelovanje pri razvoju smernic za podporo vlogi lesarstva v krožni bioekonomiji za industrijo in odločevalce (projekt WoodCircus).

EKONOMSKI VIDIK

InnoRenew CoE sodeluje z industrijo pri raziskovalnih in razvojnih projektih preko javno financiranih projektov in neposrednih sodelovanj. V letu 2021 so sodelovali z 116 industrijskimi partnerji, kar je prineslo nova znanja s področja modifikacije lesa, akustike, vplivov na okolje in gradbeništva. V okviru projekta KOCles 3.0 so raziskovalci inštituta izobraževali in usposabljali zaposlene iz številnih slovenskih podjetij, ki se pretežno ukvarjajo s predelavo lesa v najrazličnejše polizdelke in končne izdelke. Učinki opisanih dejavnosti InnoRenew CoE v letu 2021 bodo navedene v prihodnjih letnih poročilih.

Vabljeni k branju letnega poročila 2021, kjer so zbrani podatki o lanskih dosežkih in rezultatih inštituta.