Uvod in metode

Znanost je prepričana, da ljudje prispevajo k podnebnim spremembam in to je potrebno takoj ustaviti. Prav zato je več kot 190 držav, vključno z Evropsko unijo, podpisalo Pariški sporazum (Združeni narodi, 2021) za okrepitev globalnega odziva na grožnjo podnebnih sprememb z omejevanjem dviga globalne temperature na 2 °C (in prizadevanja za 1,5 °C) (Združeni narodi, 2015). Za izpolnjevanje teh pogojev je potrebno strogo zmanjšati emisije toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in nič emisij do leta 2050 (IPPC, 2018). Ena od možnosti, poleg prenehanja uporabe fosilnih goriv, je uporaba naravnih rešitev, denimo surivine iz gozda.

Kar 58 odstotkov Slovenije je prekrite z gozdovi, v Avstriji pa ti pokrivajo skoraj polovico države (48 odstotkov). V teh dveh državah ima gozdarski sektor pomembno vlogo, a vendar okoljski vpliv lesene hlodovine ni dobro raziskan. Na primer, v bazi podatkov ecoinvent, ki je ena najbolj znanih baz podatkov za LCA (ocena življenjskega cikla), evropski gozdarski proizvodi temeljijo samo na podatkih iz Švedske, Nemčije in Švice.

Slika 1: Avstija in Slovenija iz podatkovne zbirke CORINE, ki zajema zemljišča [ilustracija iz Schau et al, (2021) na podlagi EEA (2011)]

Za doseganje omenjenih ciljev raziskovalci preučujejo uporabo zbirke podatkov Evropskega popisa življenjskega cikla gozdarskih dejavnosti (EFO-LCI) (Cardellini et al. 2018). Ta zbirka podatkov razvršča evropske gozdove na podlagi sprejetih gozdnogojitvenih sistemov in vrstne sestave. Podatke iz EFO-LCI so raziskovalci uporabili in preračunali tako, da ustrezajo vhodnim in izhodnim podatkom ecoinvent (glej sliko 2). Dodatne podatke so zbrali iz znanstvenega članka Cambrie in Pierangelija (2012).

Slika 2. Poenostavljena ilustracija meje sistema od “zibelke do vrat”, ki temelji na bazi podatkov ecoinvent v 3.6 (Wernet et al, 2016).

Rezultati

Podatkovna baza EFI dopolnjena z metodo ecoinvent in podatki iz znanstvene literature o ograjah, je omogočila opis okoljskega odtisa hlodov iz nekaterih specifičnih avstrijskih in slovenskih praks gospodarjenja z gozdovi. Uporabljena metoda ocene učinka življenjskega cikla je vključevala 16 kategorij vplivov, kot jih priporoča Evropska komisija za LCA/okoljski odtis v Evropi (EC, 2013) in zagotavlja dodatne kazalnike za podnebni odtis, ki so pomembni za biomateriale. Slika 3 prikazuje značilne rezultate ocene življenjskega cikla. Rezultati kažejo, da obstajajo velike razlike med vplivi različnih gozdnih praks na okolje, pa tudi med državami. Na primer, indikator Evtrofikacija, sladkovodni, se giblje od 1,4 kg fosfornega ekvivalenta do 25,2 kg fosfornega ekvivalenta (vsi podatki so na m³ hlodovine ob gozdnih cestah). Razlika med minimumom in maksimumom je skoraj faktor 18. Drugi primer so Podnebne spremembe, fosilne, kjer se vpliv giblje od 11 kg CO₂e za evropski nabor podatkov ecoinvent za smreke in bor ter 13,8 kg CO₂e za avstrijsko gozdno enoto 3F do največ 27,9 kg CO₂e za slovensko gozdno enoto 3E. Razlika med minimumom in maksimumom je faktor 2,5. Za kupce hlodovine je torej priporočljivo, da pridobijo natančnejše okoljske podatke o življenjskem ciklu gozdnih proizvodov, ki jih kupujejo. Zbiranje podatkov v gozdarstvu bi se lahko začelo z okoljskimi podatki, kot je prikazano na Sliki 2.

Slika 3. Značilni rezultati, prikazujejo odstotni prispevek 1 m3 hlodovine ob gozdni cesti za različne sisteme upravljanja z gozdovi za različne kazalnike vplivov na okolje (x os).

Normalizirani in ponderirani kazalniki okoljskega odtisa 3.0 (Slika 4) kažejo, da imajo izbrani nabori podatkov za Avstrijo in Slovenijo v seštevku večji vpliv na okolje kot referenčni nabori podatkov iz ecoinventa. Raba zemljišč je trenutno zelo aktualna tema, vendar je za vse raziskane nize gozdarskih podatkov ponderirani vpliv negativen zaradi količine skladiščenega ogljika v lesu. To predpostavlja trajnostno gospodarjenje z gozdovi, kjer se posekana drevesa nadomestijo z novimi sadikami (naravno ali s sajenjem).

Slika 4: Normalizirani in ponderirani rezultati. (Slika iz Schau et al, 2021).

Zaključek

V skladu z izvedeno analizo je uporaba zemljič najpomembnejši okoljski vpliv v slovenskem in avstrijskem gozdarstvu. Sečnja dreves je glavni dejavnik, ki vpliva na izpust emisij v ozračje. Vendar pa se ti škodljivi vplivi izravnavajo s sposobnostjo dreves skladiščenja ogljika iz CO₂ v ozračju. Povečano povpraševanje po gozdnih proizvodih bi lahko povzročilo intenzivnejšo proizvodnjo in večjo uporabo površine, kar bi lahko povzročilo manjši vpliv na okolje na m³ posekanega lesa. Raziskana baza podatkov (EFO-LCI) bi lahko zagotovila inventarne podatke o življenjskem ciklu za slovensko in avstrijsko gozdarstvo za druge potrebe LCA, na primer LCA v sektorju gradbeništva ali biorafinerije in za namene primerjalne analize. Ker pa je razlika v rezultatih velika, so za natančnejše rezultate pomembni specifični okoljski podatki o dejanski hlodovini.

Erwin M. Schau
InnoRenew CoE, Livade 6, SI-6310 Isola-Izola, Slovenia

Acknowledgement:

The author gratefully acknowledges the European Commission for funding the InnoRenew project (Grant Agreement #739574) under the H2020 Widespread Teaming programme and the Republic of Slovenia for investment funding from the Republic of Slovenia and the European Union’s European Regional Development Fund and the Slovenian and Austrian research funding organisations for the research grant no BI-AT/20-21-006.

Viri in literatura

Cambria D and Pierangeli D (2012) Application of a Life Cycle Assessment to Walnut Tree (Juglans Regia L.) High Quality Wood Production: A Case Study in Southern Italy Journal of Cleaner Production 23(1): 37–46.

European Commission (EC) (2013) Commission recommendation of 9 April 2013 on the use of common methods to measure and communicate the life cycle environmental performance of products and organisations. 2013/179/EU. Brussels

European Environment Agency (EEA) (2011), CORINE Land Cover Type (Austria and Slovenia) Last visited 14 Sept 2021: https://www.eea.europa.eu/data-and-maps/figures/land-cover-2006-and-changes/

Eurostat (2018) Land use overview by NUTS 2 regions (LAN_USE_OVW)

Cardellini G, Valada T, Cornillier C, et al (2018). EFO-LCI: A New Life Cycle Inventory Database of Forestry Operations in Europe. Environ Manage;61(6):1031-1047. doi:10.1007/s00267-018-1024-7

Wernet G, Bauer C, Steubing B, Reinhard J, Moreno-Ruiz E, Weidema B. (2016). The ecoinvent database version 3 (part I): overview and methodology. Int J Life Cycle Assess. 2016;21(9):1218-1230. doi:10.1007/s11367-016-1087-8

IPCC (2018) Global Warming of 1.5°C. An IPCC Special Report on the impacts of global warming of 1.5°C above pre-industrial levels and related global greenhouse gas emission pathways, in the context of strengthening the global response to the threat of climate change, sustainable development, and efforts to eradicate poverty [Masson-Delmotte, V., P. Zhai, H.-O. Pörtner, D. Roberts, J. Skea, P.R. Shukla, A. Pirani, W. Moufouma-Okia, C. Péan, R. Pidcock, S. Connors, J.B.R. Matthews, Y. Chen, X. Zhou, M.I. Gomis, E. Lonnoy, T. Maycock, M. Tignor, and T. Waterfield (eds.)]

Schau, EM, Asada, R, Slavec, A and Cardellini, G (2021) Life cycle assessment of Austrian and Slovenian raw wood production, The 10^th international conference on life cycle management, Stuttgart/Online: 1-8 September 2021

United Nations, Chapter XXVII – Environment – 7.d; Paris Agreement 2015. United Nations Treaty Collect. Secretary-General, United Nations (2021): https://treaties.un.org/pages/ViewDetails.aspx?src=TREATY&mtdsg_no=XXVII-7-d&chapter=27