Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je v Izoli zaključil z gradnjo največje lesene stavbe v Sloveniji ter pridobil edinstven objekt za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja.

V izolskih Livadah je na 8.200 m2 nastala nova stavba raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE. Gre za hibridno konstrukcijo lesa, betona in jekla. Zgornja tri nadstropja glavne stavbe so v celoti lesena, tudi v ostalih etažah je uporabljenega veliko lesa v stenskih in talnih oblogah ter stavbnem pohištvu. Glede na doseženo velikost lesenega dela objekta, je to največja lesena stavba v Sloveniji doslej. V stavbi se nahajajo kabineti, sejne sobe in raziskovalni laboratoriji.

Stavba, ki sta jo zasnovala arhitekta Eva Prelovšek Niemelä in Arne Niemelä, skupaj z znanstveniki z InnoRenew CoE, je narejena po preizkušenih načelih sodobne trajnostne gradnje. Znanstveniki inštituta pa so že med samo gradnjo ves čas spremljali, merili in preverjali, kako stavba deluje in zato je sama po sebi raziskovalni projekt.

»Stavba je opremljena s sistemom za pametno upravljanje, že med samo izvedbo inštalacijskih del pa smo v objekt namestili prek sto senzorskih mest za spremljanje vlage, temperature in vibracij,« je poudarila Eva Prelovšek Niemelä, arhitekta in raziskovalka v InnoRenew CoE in dodala: »Med gradnjo smo poleg tega na 400 mestih merili vsebnost vlage v konstrukcijskem lesu, saj je stavba zaradi svoje velikosti predstavljala velik izziv pri zaščiti pred omočenjem.« Vse to tudi omogoča spoznavanje načinov zaščite lesenih konstrukcij med gradnjo, spremljanje staranja lesa v stavbah, njegovega obnašanja pri različnih robnih pogojih in posledično lažje ter boljše načrtovanje lesene gradnje v prihodnosti.

Dr. Iztok Šušteršič, vodja raziskovalne skupne za trajnostno gradnjo v InnoRenew CoE, je prepričan, da je nova stavba inštituta edinstven primer trajnostne gradnje v Sloveniji, saj so stavbo InnoRenew CoE zasnovali in sprojektirali strokovnjaki inštituta, ki se ukvarjajo z različnimi področji gradnje, od arhitekture, gradbeništva, akustike, strojnih inštalacij, bivalnega ugodja itd. »Tekom projektiranja smo s tesnim sodelovanjem, s tako imenovanim holističnim pristopom, uskladili vse detajle, ki tako izpolnjujejo vse zahteve za stavbe in rešili vrsto težav, ki so se tekom snovanja in gradnje pojavile,« je še dodal dr. Šušteršič.

Pri gradnji so uporabljali veliko naravnih materialov, le-ti pa so večinoma lokalnega izvora, npr. istrski kamen za fasado in zunanjo ureditev, slovensko stavbno pohištvo, posamezni elementi notranje opreme ter svetila. To dodatno zmanjšuje okoljski odtis stavbe, saj materialov za gradnjo ni bilo treba pripeljati od daleč in po nepotrebnem povzročati onesnaženja s transportom. Kot dodaten kompenzacijski učinek za izpuste ogljikovega dioksida, ki so nastali tekom gradnje pa je InnoRenew CoE v občini Izola posadil hrastov gozd s 3000 drevesi. Ta bo v življenjski dobi objekta skladiščil nekajkrat večjo količino ogljikovega dioksida, kot ga je nastalo na račun gradnje.

Posebej zanimiva je tudi notranjost zgradbe, ki je, prvič v Sloveniji, opremljena po načelih REED (ang. Restorative Environmental and Ergonomic Design – restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje), ki temelji na uporabi naravnih virov in ustvarjanju ergonomsko oblikovane, dostopne, prilagodljive in trajnostne gradnje. Razpored prostorov in notranja oprema spodbujata gibanje med delom, materiali na površinah, ki se jih dotikamo, kot so ograje, vrata, stikala, pohištvo, so izbrani glede na rezultate aktualnih raziskav inštituta o tem, kakšna struktura in vrsta lesa najugodneje vplivata na človekovo dobro počutje.

Foto: InnoRenew CoE

V objektu se nahajajo naslednji laboratoriji, ki bodo v kratkem opremljeni z vrhunsko raziskovalno opremo, s katero lahko mednarodna interdisciplinarna ekipa inštituta naredi velik preskok v slovenskem, evropskem in svetovnem raziskovalnem prostoru:

• laboratorij za raziskovanje zdravja ljudi, namenjen raziskovanju vplivov novih materialov, tehnologij in sistemov na zdravje ljudi;
• laboratorij za pripravo kompozitov, ki je namenjen izdelavi vzorcev kompozitov na laboratorijski in pilotni ravni, s poudarkom na procesih termo/hidro mehanske obdelave in na lesu temelječih kompozitov;
• laboratorij za fizikalna testiranja za izvajanje standardiziranih in ne-standardiziranih testiranj materialov za določanje osnovnih mehanskih lastnosti;
• laboratorij za karakterizacijo, namenjen proučevanju morfoloških, kemijskih in reoloških lastnosti materialov;
• laboratorij za mikroskopiranje, kjer preučujejo strukture in morfologijo obnovljivih materialov na mikroskopski ravni;
• laboratorij za raziskovanje akustičnih lastnosti, ki je namenjen akustičnemu testiranju strukturnih elementov v naravni velikosti, kot so talni, stenski in stropni sistemi;
• laboratorij za visoko zmogljivo računalništvo, ki je v podporo prej navedenim laboratorijem in namenjen shranjevanju podatkov ter služi kot center za visoko zmogljivo računalništvo za potrebe razvoja in opravljanja storitev;
• tehnična delavnica, ki je namenjena pripravi in shranjevanju vzorcev obnovljivih materialov ter izdelavi orodij, ogrodij in komponent za raziskovalne projekte.

Za uspešno izvedeno gradnjo sta poskrbela izvajalca, podjetje VG5, d. o. o., in njegov partner Marles hiše Maribor, d. o. o., ki sta bila izbrana na javnem razpisu in z gradnjo pričela januarja 2020. Gradnjo stavbe, v vrednosti dobrih 11 milijonov evrov, sta sofinancirala Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. InnoRenew CoE je bil ustanovljen leta 2017 po uspešnem kandidiranju na razpisu Evropske komisije v okviru programa Obzorje 2020. Danes zaposluje 70 strokovnjakov iz 17 držav, ki delujejo na 44 nacionalnih in mednarodnih projektih. Z novo stavbo bo njihovo delo še prodornejše.

V naslednjih dveh mesecih sledi selitev premične raziskovalne opreme, ki se trenutno nahaja v najetih prostorih v Izoli in Kopru, v nove prostore. Nova stavba raziskovalnega inštituta InnoRenew CoE predstavlja tudi pomembno pridobitev za širšo regijo in celotno Slovenijo, saj dokazuje, da lahko z znanjem in predanostjo dosežemo pomembne preboje v smeri trajnostnega razvoja in dvigu dodane vrednosti v gospodarstvu.