Na poti do ogljično nevtralne prihodnosti moramo narediti še veliko korakov, in če jo želimo doseči do leta 2050, je potrebno nujno ukrepanje. To je zaključna ugotovitev skupine vrhunskih znanstvenikov, ki jih je Evropska komisija pooblastila za svetovanje o lažjem energetskem prehodu v Evropi. Strokovnjaki v InnoRenew CoE so prepričani, da je najbolj izvedljiva pot do ogljične nevtralnosti z večjo uporabo lesa v gradbeništvu.

Stalni mehanizem za znanstvene nasvete Evropske komisije (Scientific Advice Mechanism) je nedavno objavil dva dokumenta o sistematičnem pristopu k energetskemu prehodu v Evropi. V njih strokovnjaki poudarjajo, da energetski prehod še zdaleč ni zgolj tehnični izziv. Za uresničitev prehoda je namreč potrebno obravnavati večji sistemski problem: uskladiti je potrebno nešteto prostovoljnih in individualnih odločitev o naložbah, potrošnji in vedenju po vsej Evropi. To pomeni preoblikovanje celotnega evropskega energetskega sistema, te spremembe pa bodo naslovile vsak del naše družbe ter bodo narekovale znatne naložbe v času celotnega prehoda. Pri tem je potrebno upoštevati tudi socialno pravičnost, predvsem pa moramo pohiteti, če želimo doseči cilj EU glede neto nič emisij do leta 2050.

Profesor Peter Lund, predsednik delovne skupine SAPEA (Science Advice for Policy by European Academies), je dejal: »V poročilu, ki smo ga pripravili v SAPEA, svetujemo pripravo več sklopov političnih ukrepov, ki naslavljajo različne pomembne vidike za energetski prehod v ogljično nevtralnost. Kljub temu pa je ključno, da vsak politični ukrep vključuje mehanizem za določanje cen ogljika, ki mora biti dovolj visoka, hkrati pa tudi v socialno pravičnem okvirju.«

Raziskovalni inštitut InnoRenew CoE je sodeloval pri pripravi dokumentov, saj je del konzorcija SAPEA. Dr. Andreja Kutnar, direktorica InnoRenew CoE in članica delovne skupine SAPEA, je poudarila pomembnost vse večje uporabe lesa v gradbeništvu za doseganje nižjega ogljičnega odtisa in olajšanje ter pospešitev energetskega prehoda v Evropi: »Z večjim upoštevanjem načel trajnostnosti pri gradnji, delovanju, prenovah in razgradnji stavb lahko zagotovimo učinkovito shranjevanje ogljika in tudi pozitivne vplive na zdravje ljudi.«

Dr. Kutnar je še dodala, da lahko trenutne ovire premagamo z večjim poznavanjem koristi lesene gradnje – tako za okolje kot za uporabnike stavb – in z večjo politično podporo temu načinu ustvarjanja bivanjskih okolij, ki izhaja iz Evropskega zelenega dogovora.

Člani in strokovnjaki vključeni v konzorcij SAPEA pozivajo k nujnim in odločnim ukrepom za  integracijo virov energije brez emisij ter k zagotavljanju dobre obveščenosti pripravljavcev politik in političnih odločevalcev o znanstvenih dognanjih pred sprejemanjem odločitev o tako kompleksnih vprašanjih. Z izčrpnim poročilom, ki je bilo posredovano Evropski komisiji, tako konzorcij SAPEA svetuje in pomaga EU pri pripravi strategije za brezogljično prihodnost v času izjemne nujnosti skupnega boja proti podnebnim spremembam.