InnoRenew CoE je dr. Lisanne Havinga, ki bo imela osrednji nagovor na Mednarodni konferenci InnoRenew CoE 2021, pred kratkim prosil za intervju. Nastal je pogovoru, v katerem je strokovnjakinja za krožnost predstavila svoje poglede na to področje. Besedilo, ki ga objavljamo, je zaradi jasnosti in dolžine nekoliko prirejeno.

Ste strokovnjakinja za krožnost, trajnostne prenove in energetski prehod v mestih. Katere ključne vloge imajo obnovljivi materiali na vsakem od teh področij?

Prepričana sem, da se moramo s ključnimi izzivi današnjega časa – globalnim segrevanjem in izgubo biodiverzitete – soočiti z določanjem scenarijev za trajnostno obnovo in energetski prehod, ki bodo upoštevali vse vplive na okolje. Potrebno je celovito razumevanje energije, materialov in pretoka emisij ter s tem povezanih vplivov na okolje. V tem holističnem pogledu so obnovljivi materiali vse bolj pomembni, saj zmanjšujejo škodljive vplive stavb.

Obnovljivi materiali so danes gotovo bistvenega pomena pri doseganju naših podnebnih ciljev. Pravzaprav sem videla študije, ki kažejo, da bi zgolj vpliv materialov pri obnovi vseh stavb zelo dobro vplival na izpust škodljivih emisij. Nujno je torej, da se inovacije in uporaba obnovljivih materialov nadaljujejo in pospešujejo.

Kako vidite obnovljive materiale v odnosu do pospešenega prehoda k obnovljivim sistemom energije?

To je delno odvisno od našega razumevanja, kaj so obnovljiv materiali. Načeloma lahko štejemo k obnovljivim materialom tudi zeleni vodik. Na Nizozemskem obstaja nova tehnologija, ki železov prah regenerira, potem ko je izgorel, kar ustvarja popolnoma krožen in zaprt postopek, zato bi lahko celo trditi, da je ta železov prah obnovljiv. Oba materiala sta primera nosilcev energije in igrata ključno vlogo v sistemu obnovljive energije, ki bo drastično drugačna od sedanjega energetskega sistema. Prihodnji energetski sistem bo večenergijski, zelo dinamičen in bolj internacionaliziran in lokaliziran.

Velika variabilnost in nepredvidljivost teh obnovljivih virov bo povzročila potrebo po shranjevanju električne energije in toplote za kasnejšo uporabo, vendar bodo nadgradljivost in učinkovitost sistemov za pretvorbo in shranjevanje ter način prenosa in distribucije energije na koncu narekovali, katere rešitve bodo postale splošno uporabljene in katere bodo uporabljene le v nišnih izdelkih. Med proizvodnjo, prevozom, skladiščenjem, distribucijo in končno uporabo nosilcev energije bo močna povezava. Kot taki se bodo obnovljivi materiali uporabljali za trajnostno gorivo in kot sredstvo za shranjevanje energije.

Ali nam lahko poveste, zakaj so 3R – renovate (renoviraj), renew (obnovi), regenerate (regeneriraj) – pomembni za uspešnost pri doseganju okoljskih ciljev?

Ti so seveda pomembni, ampak ne pozabimo na dodatnih devet R-jev, ki so pogosto uporabljeni v povezavi s krožnostjo: refuse (zavrni), rethink (premisli), reduce (zmanjšaj), re-use (ponovno uporabi), repair (popravi), refurbish (obnovi), remanufacture (ponovno izdelaj), repurpose (spremeni namen), recycle (recikliraj), recover (pridobi energijo).

Mislim, da največ pozornosti zaslužijo prvi trije in sicer refuse (zavrni), rethink (premisli), reduce (zmanjšaj). V živem spominu mi je ostala misel, ki jo je izrekel neki osrednji govornik, ko je nagovoril arhitekte in gradbince v sobi: »Če želite pomagati okolju, prosim nehajte graditi nove stavbe.«

Ostalih pet R-jev se nanaša na renovacijo in obnovo. Ti so pomembni za stavbe in izdelke. Val renovacije je ena izmed prednostih nalog Zelenega dogovora Evropske unije, in to je tudi prav, saj so stavbe in gradbena panoga odgovorni za 40 odstotkov porabe energije, več kot tretjino emisij ogljikovega dioksida, tretjino porabe vode in več kot polovico porabe vseh materialov v EU.

Koncepta regeneracije se še nisem dotaknila. To je zelo zanimiva beseda v odnosu do trenutnih praks trajnosti, ki se pogosto osredotočajo na zmanjšanje negativnih vplivov. Restorativna trajnost omogoča obnovitev ekosistemov. Regenerativna trajnost omogoča ne le to, da se ekosistemi obnavljajo, ampak tudi to, da uspevajo. Očitno si moramo prizadevati za regenerativno trajnost. Teh ciljev morda ne bomo mogli doseči v vseh primerih, zato so še toliko pomembnejši.

Pobuda Novi evropski Bauhaus osvetljuje pomen interdisciplinarnosti pri reševanju degradacije in izčrpavanju virov. Bo takšno soustvarjanje pomagalo zaustaviti podnebno krizo?

Če pogledam nazaj, so si pobude, kot je bila Ljudje, planet, profit, prizadevale za podobno stvar. Vendar je bila po mojem mnenju težava v tem, da so bili takšni koncepti ali okviri dolgo časa zlorabljeni, saj so se nanašali samo na ambicije in cilje, ki jih od nas zahteva planet.

Jasno je, da moramo še videti, kako se bo pobuda Novega evropskega Bauhaus razvila, ampak upam, da bo ta pristop drugačen od prejšnjih. Namesto da planet prilagajamo ljudem in profitu, je sedaj planet začetna točka. Menim, da je krepitev našega odnosa do narave in ustvarjanje mest, kjer lahko resnično izkusimo pozitiven vpliv na okolje in na prebivalce, dober način za navdih in motivacijo ljudi. Ta perspektiva socialnih vidikov trajnosti je bistvenega pomena za pospešeno zmanjševanje emisij in za večjo uporabo obnovljivih materialov in tehnologij.

Kje in kdo bo vodil ustvarjanje prihodnje tehnologije?

Resnično sem navdušena, ko vidim toliko sodelovanja in odprtega inoviranja. Navdušena sem nad tem, čemur na Nizozemskem rečemo »gojišča«, to so majhna in lokalna podjetja, ki eksperimentirajo in uvajajo novosti za ustvarjanje prototipov. Prav tako vidim univerze, ki odpirajo svoje laboratorije in prostore za sodelovanje z industrijskimi partnerji in prevzemajo vodilno vlogo pri vzpostavljanju inovacijskih ekosistemov. Vključitev univerz ustvarja bolj odprto vzdušje in konkurente spodbuja, da inovacijske izzive skupaj proučujejo. nagovarjajo s sodelovanjem.

Po mojem mnenju je pomembno razumeti, da je trenutni renovacijski trg še vedno veliko manjši od trga, ki ga moramo ustvariti, da bi dosegli podnebne cilje – tega trga v bistvu ni. Na Nizozemskem rečemo, da moramo »od 1000 stanovanj na leto« preiti na »do 1000 stanovanj na dan«. Pojavile se bodo številne nove vloge in akterji na trgu, ki danes še ne obstajajo.

Kar zadeva tehnologije obnovljivih virov energije, verjamem v decentralizirane rešitve, ki jih ni veliko, vendar jih je mogoče uporabiti v velikem številu. V tem kontekstu sem navdušena nad razvojem področja shranjevanja in pretvorbe energije, saj bodo te tehnologije postale ključne pri prehodu na sistem obnovljive energije.

Foto: https://www.tue.nl/en/research/researchers/lisanne-havinga/