Co-funded by:
Mentored by:

Veliko branja

Filip Majstorović, magister inženir lesne tehnologije (Gozdarska fakulteta Univerze v Zagrebu – Šumarski fakultet, Sveučilište u Zagrebu), pripravništvo v InnoRenew CoE (Erasmus+); glavni področji raziskovalnega zanimanja: obnovljivi kompoziti in znanost o lesu

 

  • Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Rodil sem se na Hrvaškem, kjer sem preživel večino svojega življenja. V zadnjem letu pa sem šest mesecev študiral na Češkem, zatem diplomiral in nato prišel v Slovenijo.

  • Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Na Gozdarski fakulteti Univerze v Zagrebu sem študiral lesno tehnologijo. Dodiplomski študij sem opravljal v sodelovanju z Univerzo Mendel v Brnu, kjer sem sem se ukvarjal z raziskavami za magistrsko delo. Če sem iskren, še vedno ne vem natančno, kaj me je nagnilo k odločitvi, da bi proučeval les kot material, saj nisem vedel niti tega, ali sem iz »študentskega testa«. Mislim, da je na koncu prevladala moja impulzivna narava, in odločil sem se, da s študijem poskusim. To je bila verjetno moja najboljša življenjska odločitev.

  • Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Mislim, da bi ga najlažje opisal tako, da bi ga razdelil v dve stopnji, pri čemer prvo stopnjo sestavlja branje. In pri tem imam v mislih veliko branja. Zbrati toliko informacij, kot je le možno, in jih pregledati, je verjetno najpomembnejši dejavnik pri načrtovanju raziskave. Ena sama drobna nepravilnost bi lahko – in v številnih primerih tudi bo – vplivala na končni rezultat. Druga stopnja zveni precej preprosto: prenos tega prigaranega znanja v prakso. Še nikoli nisem doživel, da bi se to gladko izteklo, ne da bi se kje kaj zataknilo.

  • Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Običajno se začne s tem, da se usedem za mizo, preverim, če imam kakšno neodgovorjeno elektronsko sporočilo, in razmislim o vsem, kar moram v tem dnevu postoriti. Kavo si, drugače kot večina, privoščim enkrat sredi dneva, ko začutim, da potrebujem premor med laboratorijskim delom.

  • Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Zadostuje mi že zgolj misel, da z raziskavo iz dneva v dan napredujem. Včasih se za par dni zatakne, in takrat zna biti precej naporno in prav nič navdušujoče. Toda pomembno je imeti v mislih, da se ne nazadnje ukvarjamo z znanostjo in da se zaradi končnega rezultata vedno splača.

  • In kaj vam je v službi največji izziv?

Kot sem že omenil: da ohranim optimizem, kadar začutim, da je moja raziskava obtičala na mestu. Mislim si, da bo sčasoma lažje, saj je moja raziskovalna kariera še na začetku.

  • Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Zanimajo me vsa nova znanstvena odkritja, in ta se dnevno dogajajo, a najbolj sem hvaležen za odkritje interneta, brez katerega bi bilo moje delo občutno težje. Pomislite samo na lov za vso to znanstveno literaturo (ali kako drugo literatur za ta namen).

  • Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Tolkienova dela, še posebej Hobit in Gospodar prstanov, so mi bila vedno izjemna. Najprej sem kot otrok naletel na filmsko adaptacijo, potem pa sem začel brati še knjige. Vedno, kadar bi rad nahranil nostalgijo in se družil s svojim mlajšim jazom, se vračam k tem knjigam ali filmom. Včasih tudi zaigram na kitaro, ki jo obožujem.

  • Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

Zadnje čase berem predvsem znanstveno literaturo. Poleg tega pred spanjem z veseljem pogledam dokumentarne filme o naravi (še posebej o živalih). Očitno mi nekaj, kar je povezano z naravo, pomaga, da lažje zaspim. Včasih pa ima to – kadar pomislim na možnost, da je v prihodnosti ne bomo imeli toliko – ravno nasproten učinek.

  • Vaš prvi vtis, ko ste prvič obiskali Slovenijo.

Milo rečeno, bil sem prijetno presenečen. Z lepo obalo in otoki ljudje običajno povezujejo Hrvaško, a po mojem mnenju je prav tako lepa tudi slovenska obala, pa čeprav ni tako prostrana, in zaslužila bi si večjo prepoznavnost.

  • Kaj vam je v Sloveniji všeč in kaj iz rojstne dežele najbolj pogrešate?

Tukaj uživam v ležernejšem in mirnejšem vzdušju, ki ga prinaša življenje v manjšem mestu, kakršno je Izola. To je precejšnja sprememba v primerjavi z natrpanim mestnim življenjem v Zagrebu, a sprememba je dobrodošla. Iz Hrvaške pogrešam stvari, ki jih v tem trenutku pogrešam tudi tukaj. Trenutni lockdown v Sloveniji (in po celem svetu) je ljudem, vključno z mano, otežil, da bi uživali v tistem kot sicer. Po drugi strani pa mi je uspelo najti nekaj novih hobijev in ponovno odkriti stare, ki so bili vse predolgo na stranskem tiru.

  • Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Izjemno mi je všeč  Strunjanski klif, to je bilo tudi prvo, kar sem si ogledal, ko sem prišel sem. Tudi pogled na Izolo med hojo navzdol z Belvedera je čudovit, to je najmanj, kar lahko rečem.

  • Kaj vas spravi v zanos?

Dobra družba.

  • Življenjsko vodilo ali življenjsko spoznanje, ki vam je pomembno.

Prioritete se včasih spremenijo. In s tem ni nič narobe.

  • V čem je za vas čar lesa?

V občutku naravne topline in udobja, ki ga vzbuja. In v vonju … vonj je enkraten.