Nataša Škorja Djikanović, računovodkinja v InnoRenew CoE in na Univerzi na Primorskem

• Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Najprej sem živela nekaj let v centru Kopra, potem do konca najstniških let v Čenturju, zdaj pa sem v Semedeli. Vsekakor na najlepšem koščku zemeljske oble, korak od morja in dva koraka od smučarskih prog.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Po diplomi na Fakulteti za pomorstvo in promet sem nadaljevala študij na Fakulteti za management, kjer sem zaključila specialistični študij managementa.

V tistih časih na Obali ni bilo dosti navdihujočih možnosti. Ali si ostal na Obali in se vpisal na »pomorsko« ali si poiskal delo in študiral ob delu. Tisti, ki so si to lahko privoščili, pa so poiskali navdih v Ljubljani. Tako sem ostala na Obali, ker si nisem preveč želela v Ljubljano, še manj pa v Maribor. Zaradi tega se nisem nikoli počutila za kaj prikrajšano, ne takrat ne danes.

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Ko me sprašujejo, kaj delam, in povem, da delam v računovodstvu, se marsikdo zmrduje. Ja, v tem poklicu moraš imeti rad številke, natančnost in marljivost. Imeti moraš tudi žilico za poslovno razmišljanje in kratek odzivni čas za reševanje problemov.

Računovodstvo si predstavljajte kot čistilno napravo, v katero prihaja voda – čista, umazana in včasih tudi zelo oporečna. V čistilni napravi je potrebno vso to vodo očistiti, izločiti nečistoče in na koncu mora ven priteči kristalno čista voda.

Številke, številke, številke … Jaz se z njimi razumem.

• Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Priznam, in verjetno se bom marsikomu zdela malo čudna – moj delovni dan se ne začne s kavo. Kave nikoli ne pijem.

Delovni dan začnem ob sedmih s pregledovanjem mailov, potem s sodelavkami pregledamo naloge, ki nas ta dan čakajo v pisarni. Sledijo telefoni, maili, Excel, reševanje problemov, koordinacije z drugimi službami, drugimi članicami univerze, včasih vmes tudi kosilo ali krajša malica.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Sama dinamika dela, stalno novi izzivi in seveda številke.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

Pripraviti čim bolj točne podatke v najkrajšem možnem času s čim manj vloženega dela. Zato pa tako obožujem Excel in njegove neštete možnosti, ki mi omogočajo to tudi uresničiti. Hmm … ampak ne uspe vedno.

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Leonarda da Vincija – zaradi njegove vsestranske nadarjenosti in genialnosti. Ni le slikar, ki je naslikal portret Mone Lize, znan je tudi po številnih izumih, ki so me navdušili, ko sem si ogledala razstavo le-teh v Rimu. Ko razmišljam o prepletenosti med umetnostjo in znanostjo, se takoj spomnim na zlati rez, ki je po matematični definiciji najskladnejše razmerje dveh različnih količin. Nekateri mu rečejo tudi božansko razmerje. To razmerje je najbolj prijetna kompozicija za človekove oči in jo najdemo tako v naravi (razmerje deblo in krošnja, polžja hiška, spirala sončnice in školjke …) kot v umetnosti (slikarstvu, gradbeništvu, fotografiji …). Ampak za človeka ni dovolj, da uživa in občuduje to skladnost narave in umetnosti, ne, ta čudoviti človeški um mora to usklajenost tudi prenesti na papir, v številke, in to tudi matematično razložiti. Na dobrih fotografijah in umetniških slikah najdemo matematično razlago uravnoteženosti fotografije s Fibonaccijevim številom, zaporedjem in zlato spiralo.

• Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Ne se mi smejati, ampak še vedno nisem pozabila prve knjige, ki sem jo prebrala, in to je Kdo je napravil Vidku srajčico. Pa tudi knjige Ostržek, edine knjige, ki je nisem zmogla prebrati do konca.

Obožujem latinske plese. Kar nekaj let sva z možem obiskovala tudi plesni tečaj. Od vseh plesov pa me je najbolj navdušil argentinski tango, ker je najbolj čuten in zapeljiv ples.

• Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

IKS … strokovno revijo za računovodstvo. Na dopustu pa si privoščim tudi lahkotno počitniško branje.

• Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Strunjan. Še posebno poleti, v zgodnjih jutranjih urah, ko je na plaži še vse mirno in sproščeno. V večernih urah pa uživam v pogledu na sončni zahod in mestece Piran. Pozimi se večkrat povzpnem na vrh Strunjanskega hriba, kjer se pogled odpre na vse strani, od Benetk do zasneženih Alp.

• Kaj vas spravi v zanos?

Iskanje in načrtovanje nove destinacije za potovanje in priprave na dopust.

• Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

Carpe diem ….. ko bi mi vsaj vedno to uspelo.

• V čem je za vas čar lesa?

Toplina, ki jo oddaja, domačnost, ki jo ponuja, vsestranska uporabnost in dolga trajnost.