Včeraj, 4. marca 2019, je raziskovalni inštitut InnoRenew CoE v dvorani sv. Frančiška Asiškega v Kopru skupaj z ustanovitelji, projektnimi in industrijskimi partnerji ter številnimi drugimi gosti praznoval svojo 2. obletnico.

Slovesnost, ki se je pričela ob 18. uri, je odprla direktorica InnoRenew CoE dr. Andreja Kutnar, ki je pozdravila vse udeležence in dejala: »Ponosna sem, da je ekipa InnoRenew CoE v dveh letih toliko dosegla. S trdim delom in zagnanostjo nam je uspelo preseči marsikatere cilje in prepričana sem, da bomo z dobrim delom tudi nadaljevali.« Izrazila je tudi zadovoljstvo, da se je slovesnosti udeležilo več kot 100 gostov, med katerimi so bili državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, predstavniki ustanoviteljev inštituta ter projektnih in industrijskih partnerjev, župan občine Izola in njegova ekipa, rektorja Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru, ekonomski ataše z veleposlaništva Madžarske v Ljubljani, predstavnik nemškega veleposlaništva, zaposleni v InnoRenew CoE in sodelavci z Univerze na Primorskem.

Projektni partnerji InnoRenew CoE. foto: Aleš Oven

Dr. Jernej Štromajer, državni sekretar z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je imel na dogodku tudi uvodni govor, v katerem je med drugim povedal: »Vaše delo je revolucionarno. Nadaljujte z odličnim delom, na ministrstvu smo veseli, kadar vidimo razvoj. Investiranje v raziskave in razvoj je prava pot k uspehu naše male države.«

Dr. Jernej Štromajer. foto: Aleš Oven

InnoRenew CoE je v okviru slovesnosti organiziral okroglo mizo in vse predstavnike svojih ustanoviteljev – Univerzo na Primorskem, nemški inštitut Fraunhofer WKI, Zavod za gradbeništvo Slovenije ter Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije – povabil, da z občinstvom delijo svoje misli o InnoRenew CoE. Ozrli so se nazaj, v leto 2015, ko se je izkazalo, da je bila 1. faza projektne prijave InnoRenew CoE uspešna, pokomentirali današnje rezultate in predstavili svoja videnja o prihodnosti in nadaljnjem razvoju InnoRenew CoE. Rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Dragan Marušič je pri tem dejal, da se še danes spomni trenutka, ko je izvedel, da je bila prijava uspešna. Bil je na konferenci na Slovaškem. »Priznati moram, da nisem bil čisto prepričan, da bo prijava uspešna, in zelo sem vesel, da je bila. InnoRenew CoE vidim kot najboljšo priložnost za to regijo pa tudi za Slovenijo na splošno. Ta ekipa, njihovo delo in način dela so me zelo navdušili.«

Prof. dr. Bohumil Kasal, direktor nemškega inštituta Fraunhofer WKI, pa vidi prihodnost za InnoRenew CoE v tem, da »najde nove ideje in jih tudi sam ustvarja, pritegne k sodelovanju najboljše strokovnjake z različnih koncev sveta.«

Nad rezultati in uspešnim delom inštituta je navdušena tudi mag. Anita Klemen iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. »InnoRenew CoE vidim kot metulja. Najprej je bila buba, vsi so se spraševali,  kaj to je, kaj bo iz tega nastalo. Danes pa je jasno, da je to zgodba o uspehu, in o tem ne dvomim.«

Direktor Zavoda za gradbeništvo Slovenije izr. prof. dr. Andraž Legat pa je poudaril, da so že od začetka verjeli v to zgodbo. »Presenečen sem nad tem hitrim razvojem. Vsi dodatni projekti, objave, mlada ekipa in zaposleni s celega sveta. Zagotovo je to pomembna dodana vrednost InnoRenew CoE.«

Foto: Aleš Oven

Zaposleni v InnoRenew CoE so se predstavili v videoposnetku in povedali, od kod prihajajo, kaj počnejo in kaj so v preteklih dveh letih dosegli. Danes InnoRenew CoE zaposluje že 48 strokovnjakov z različnih področij in različnih koncev sveta. Ekipa je z uspešnimi projektnimi prijavami pridobila več kot milijon in pol dodatnih sredstev, v Živem laboratoriju pa združila več kot 100 članov. Pohvali se lahko s 133 objavami; med drugim je objavljenih 19 izvirnih in preglednih znanstvenih člankov, 5 samostojnih znanstvenih sestavkov oziroma poglavij v monografski publikaciji, 4 strokovni članki, 22 znanstvenih prispevkov s konferenc, 57 povzetkov znanstvenih prispevkov s konferenc, ena znanstvena monografija in dva strokovna članka še čakata na objavo,  ena znanstvena monografija pa je trenutno v pripravi. Več o vseh dosežkih in dogajanju v zadnjih dveh letih si lahko preberete v poročilu April 2017 – februar 2019, dostopnem na spletni strani innorenew.eu.

Poročilo InnoRenew CoE. Foto: Aleš Oven

Vsega tega pa InnoRenew CoE ne bi mogel doseči brez projektnih partnerjev – Univerze na Primorskem, inštituta Fraunhofer WKI, Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Univerze v Mariboru, Inštituta za celulozo in papir, Zavoda eOblak, Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije. InnoRenew CoE se jim zato ob tej priložnosti zahvaljuje za vso podporo in pomoč.