Svetovni dan znanosti za mir in razvoj, ki ga obeležujemo 10. novembra, poudarja pomembno vlogo znanosti pri napredku družbe, izboljševanju kakovosti življenja in iskanju rešitev za izzive sodobnega sveta. UNESCO je ta dan razglasil leta 2001, prvič pa so ga obeležili leta 2002.

Znanost je eno ključnih orodij za krepitev miru, zmanjševanje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja. Obenem je pomembno, da so znanstvena spoznanja dostopna čim širši javnosti ter da znanost spodbuja radovednost, kritično razmišljanje in iskanje novih rešitev.

Ob letošnjem svetovnem dnevu znanosti smo se pogovarjali s tremi profesorji UP FAMNIT: doc. dr. Vesno Posavčević z Oddelka za psihologijo, prof. dr. Markom Tkalčičem z Oddelka za informacijske znanosti in tehnologije ter prof. dr. Andrejo Kutnar z Oddelka za aplikativno naravoslovje.

Z nami so delili svoje poglede na aktualna znanstvena odkritja, raziskovalne trende in izzive na svojih področjih, razmišljali o prihodnosti znanosti ter spregovorili o tem, kaj jih pri raziskovalnem delu najbolj navdušuje.

Kaj navdušuje naše profesorje v svetu znanosti?

Zanimalo nas je, katera znanstvena odkritja oziroma raziskovalni dosežki na njihovem raziskovalnem področju so jih v zadnjem času najbolj navdušili.

Doc. dr. Vesna Posavčević, Oddelek za psihologijo:

»Morda ne gre za posamezno odkritje, temveč za spremembo v tem, kako psihologija preverja svoja spoznanja. V zadnjem času se je pokazalo, da se ugotovitev številnih uveljavljenih raziskav ob ponovitvi ne da potrditi, čemur pravimo kriza ponovljivosti. Navdušuje me, kako se je stroka na to odzvala. Namesto da bi težavo skrivala, je začela spreminjati lastna pravila: raziskave danes vnaprej registriramo, podatke damo v odprt dostop, laboratoriji z vsega sveta pa se povezujejo v velike skupne raziskave. Psihologija je tako pokazala, da zna priznati napake in iz njih zrasti, kar je zame bistvo znanosti.«

Prof. dr. Marko Tkalčič, Oddelek za informacijske znanosti in tehnologije:

»Z mojega ožjega raziskovalnega področja (priporočilni sistemi in uporabniško modeliranje) se mi zdi pomemben vznik raziskav na področju uporabe priporočilnih sistemov za družbeno dobro (recommender systems for social good). Priporočilni sistemi so se okoli leta 2000 pojavili kot orodje za olajšanje vsakdana končnih uporabnikov, a so z leti postali orodje velikih korporacij na račun uporabnikov. Tudi sam sem nekaj prispeval v tej smeri z uredništvom posebne številke Recommender Systems for Good v reviji ACM Transactions on Recommender Systems: https://dl.acm.org/toc/tors/2027/5/1«

Prof. dr. Andreja Kutnar, Oddelek za aplikativno naravoslovje:

“Na področju lesarstva prevladujejo predvsem aplikativno usmerjene raziskave, saj je stroka močno povezana z neposrednimi potrebami industrije. V zadnjem času pa me vse bolj navdušuje temeljno raziskovalno delo, ki odpira povsem nove možnosti za razvoj naprednih lesnih materialov. Med tematikami, ki se mi zdijo posebej obetavne, je integracija kovinsko-organskih ogrodnih materialov (MOF, angl. metal-organic frameworks) v les. Takšni materiali bi lahko omogočili razvoj lesa, ki bi tudi med uporabo aktivno vezal CO₂ ter adsorbiral nizkohlapne organske spojine in druge škodljive emisije iz notranjega okolja. Z vzpostavitvijo žarkovne linije na Univerzi na Primorskem si želim, da bi lahko pomembno prispevali k temeljnemu razumevanju interakcij v kompozitih tipa »MOF-les« ter s tem postavili temelje za razvoj nove generacije funkcionalnih bioosnovanih materialov.«

Raziskovalni dosežki naših profesorjev kažejo, kako raznolika so področja znanstvenega raziskovanja in kako pomembno je povezovanje temeljnih spoznanj z njihovimi praktičnimi uporabami.”

Kakšna je pot do uspešne raziskovalne kariere?

Kaj bi svetovali mladim, ki razmišljajo o raziskovalni karieri?

Doc. dr. Vesna Posavčević, Oddelek za psihologijo:

“Sledite vprašanjem, ki vas resnično zanimajo, ne le temam, ki so trenutno v modi. Raziskovanje je dolga pot z neuspelimi poskusi, zavrnjenimi članki in projekti. Prav radovednost vas drži pokonci. Poiščite dobrega mentorja in skupino, v kateri lahko sprašujete in delate napake. V raziskave se vključite že med študijem, saj tako najhitreje vidite, kako znanost poteka v resnici. Ne podcenjujte metodologije in statistike, ker vam odpreta vrata. Povezujte se tudi čez meje, saj je znanost danes mednarodna.”

Prof. dr. Marko Tkalčič, Oddelek za informacijske znanosti in tehnologije:

“Raziskave so tek na dolge proge. Zahteva učenje določenih veščin, šele nato lahko dosežemo raziskovalne uspehe. Umetna inteligenca nam danes pomaga, da zelo hitro dosežemo rezultate in objave, ki so na videz verodostojne. Vendar pretirana nekritična uporaba UI škodi osebnemu razvoju in kritičnemu razmišljanju. UI je izvrstno orodje, ki nam omogoča hitreje in natančneje opraviti. PRedlagam zelo kritično uporabo umetne inteligence. Paziti je treba na pojav vratarjeve zmote (ang. doorman fallacy), ko nadomeščamo delo raziskovalcev z UI. Če UI omogoči hitrejšo izdelavo raziskovalnih rezultatov, še ne pomeni, da je s tem nadomestila vse, kar raziskovalec pridobi skozi raziskovalni proces.”

Prof. dr. Andreja Kutnar, Oddelek za aplikativno naravoslovje:

“Biti raziskovalec ni le poklic, temveč način življenja. Radovednost ne ostane za vrati laboratorija, ampak nas spremlja na vsakem koraku. Svet okoli nas nenehno opazujemo skozi vprašanja, iščemo povezave in poskušamo razumeti, kako stvari delujejo. Zato bi mladim svetovala predvsem eno: ohranite radovednost. Če vas žene želja po odkrivanju neznanega, potem raziskovanje ne bo le vaša služba, ampak vaše poslanstvo.”

Kako lahko univerze spodbudijo mlade raziskovalce?

Kaj bi lahko univerze in raziskovalne ustanove naredile, da bi mlade še bolj spodbudile k raziskovanju?

Doc. dr. Vesna Posavčević, Oddelek za psihologijo:

»Študentom bi morale omogočiti čim zgodnejši stik z raziskovanjem, z vključevanjem v projekte tekom celotnega študija. Zelo pomembno je tudi dobro mentorstvo in tutorstvo, kjer bolj izkušeni vodijo mlajše. Prav bi bilo, da bi vrednotili tudi poučevanje, popularizacijo znanosti in timsko delo, ne le število objav. Nenazadnje bi morali skrbeti tudi za duševno zdravje raziskovalcev, saj je pritisk v akademskem okolju velik.«

Prof. dr. Marko Tkalčič, Oddelek za informacijske znanosti in tehnologije:

“V mojem idealnem svetu bi se za raziskave odločali mladi ljudje, ki si želijo ustvarjalnosti, ki so radovedni. Ena od ovir pri tem je način evalvacije raziskovalcev skozi bibliografske metrike. Še posebej danes, v času napredne UI, lahko ljudje z zelo malo radovednosti in kreativnosti optimizirajo svoj output glede na bibliometrične kriterije, dosežejo visoke točke a njihove objave nimajo vsebine. Želel bi si spremembe evalvacijskih metod, naj se ocenjuje vsebina, ne pa količina znanstvenih objav.”

Prof. dr. Andreja Kutnar, Oddelek za aplikativno naravoslovje:

“Eden največjih izzivov prihodnosti ni le ustvarjanje novega znanja, temveč tudi ustvarjanje pogojev, v katerih bodo mladi lahko dostojno živeli. V času stanovanjske krize in vse večjih ekonomskih pritiskov si želim družbe, v kateri raziskovalna strast, ustvarjalnost in predanost delu ne pomenijo odpovedovanja družini, temveč možnost, da oboje uspešno združujemo.”

Kakšna bo znanost prihodnosti?

Katere znanstvene preboje ali spremembe na svojem področju pričakujete v prihodnjih desetih letih?

Doc. dr. Vesna Posavčević, Oddelek za psihologijo:

“Pričakujem, da bo psihologija vse bolj raziskovala teme, ki so bile dolgo spregledane ali celo tabu, predvsem tiste, povezane z zdravjem žensk. Menstruacija, neplodnost in menopavza močno vplivajo na razpoloženje, samopodobo, delo in odnose, a smo jih dolgo prepuščali zgolj medicini. Ženske so bile v raziskavah pogosto premalo zastopane, tudi zato, ker so hormonska nihanja veljala za moteč dejavnik. Danes ta nihanja vse bolj razumemo kot pomemben del človeške izkušnje, ki ga je vredno raziskovati. Veliko pričakujem tudi od raziskav dolgoživosti. Vse bolje razumemo, da so smisel, optimizem in kakovostni odnosi ne le posledica dobrega zdravja, temveč tudi njegov napovednik. Spremenil se bo tudi način raziskovanja: pametne naprave in aplikacije nam lahko že zdaj omogočijo spremljanje počutja v vsakdanjem življenju, ne le v laboratoriju. ”

Prof. dr. Marko Tkalčič, Oddelek za informacijske znanosti in tehnologije:

“Ne vem, toda želim si, da bi priporočilni sistemi v prihodnje pomagali ljudem k osebni rasti, ne pa k potrošništvu.”

Prof. dr. Andreja Kutnar, Oddelek za aplikativno naravoslovje:

“Glede na vse večjo vlogo lesa pri prehodu v nizkoogljično družbo verjamem, da bo eno ključnih področij razvoja v prihodnjih letih uporaba hitro rastočih in danes manj kakovostnih lesnih vrst za gradnjo. Čeprav že znamo tak les s sodobnimi postopki modifikacije in inženirskega načrtovanja pretvoriti v materiale z odličnimi lastnostmi, njihova širša uporaba še ni dosegla svojega potenciala. Prepričana sem, da bomo z novimi znanstvenimi spoznanji bolje razumeli delovanje teh materialov in tako omogočili njihovo varno ter zanesljivo uporabo v stavbah. Obenem vidim velik potencial v razvoju naprednih lesnih kompozitov za utrjevanje in podaljševanje življenjske dobe obstoječega stavbnega fonda, kar bo pomembno prispevalo k trajnostni prenovi grajenega okolja.”

Kako raziskovanje prispeva k reševanju družbenih in okoljskih izzivov?

Kako vaše raziskovanje prispeva k reševanju aktualnih družbenih ali okoljskih izzivov?

Doc. dr. Vesna Posavčević, Oddelek za psihologijo:

“Eno od področij, ki se mu posvečam, je psihologija spolnega in reproduktivnega zdravja, ki jo študentom predstavljam tudi pri istoimenskem izbirnem predmetu. Gre za teme, o katerih se v družbi še vedno premalo govori, od menstruacije in kontracepcije do neplodnosti, nosečnosti, poporodnega obdobja in menopavze. Poporodno obdobje je na primer za mnoge ženske in družine čas velikih sprememb in ranljivosti, a o njegovih psiholoških izzivih še vedno pogosto molčimo. Ko o teh temah odkrito in strokovno spregovorimo, zmanjšujemo stigmo in prihodnjim psihologom omogočimo, da bodo ljudem v teh obdobjih znali pomagati. Drugo področje je uporaba mobilnih naprav in posledice, ki jih lahko prinaša na psihološki ravni. Pametni telefoni so postali del naše identitete in odnosov, zato je pomembno razumeti, kdaj nam pomagajo in kdaj začnejo škodovati blagostanju, predvsem mladih. ”

Prof. dr. Marko Tkalčič, Oddelek za informacijske znanosti in tehnologije:

“Pri svojih raziskavah sem se vedno osredotočal na končnega uporabnika, na osebnost, emocije in ne na optimizacijo klikov ali nakupov. Tako želim nadaljevati.”

Prof. dr. Andreja Kutnar, Oddelek za aplikativno naravoslovje:

“Podnebna kriza od nas zahteva, da hkrati zmanjšujemo vplive na okolje in prilagajamo grajeno okolje vse pogostejšim ekstremnim razmeram, kot so vročinski valovi, požari in druge posledice podnebnih sprememb. Les ima pri tem izjemen potencial, saj združuje obnovljivost, shranjevanje ogljika in široke možnosti uporabe v gradbeništvu. Upam, da bo moje raziskovalno delo prispevalo k temu, da bomo lahko tudi hitro rastoče in danes manj kakovostne lesne vrste učinkovito uporabljali v najzahtevnejših aplikacijah. Ključ do tega je temeljito razumevanje materiala, saj lahko le na podlagi znanja razvijamo rešitve, ki so hkrati varne, trajnostne in dolgoročno zanesljive.”

Kaj je tisto, kar znanost dela tako posebno?

Kaj vas pri znanosti še vedno najbolj preseneča?

Doc. dr. Vesna Posavčević, Oddelek za psihologijo:

“Še vedno me preseneča, kako preprosta vprašanja vodijo do zapletenih odgovorov. Ljudje smo hkrati presenetljivo predvidljivi in nepredvidljivi. Najlepši trenutki so tisti, ko podatki pokažejo nekaj, česar nisem pričakovala, in me prisilijo, da premislim svoje predpostavke. Preseneča me tudi, koliko novih pogledov odprejo študenti s svojimi vprašanji, ki se jih sama morda nikoli ne bi spomnila.”

Prof. dr. Marko Tkalčič, Oddelek za informacijske znanosti in tehnologije:

“Vedno znova me preseneča razkorak med znanstvenimi odkritji, tehnološkim napredkom in razumevanjem njegovih posledic. Preseneča me tudi razlika med motivacijami raziskovalcev in kasnejšo uporabo njihovih odkritij.”

Prof. dr. Andreja Kutnar, Oddelek za aplikativno naravoslovje:

“Pri znanosti me najbolj preseneča, da bolj ko nekaj raziskujemo, več novih vprašanj se odpira. Vsak odgovor prinese nova vprašanja in prav zato je znanost neskončno potovanje odkrivanja. Verjamem, da se največja odkritja začnejo z radovednostjo in pogumom postaviti vprašanje, na katerega še ne poznamo odgovora. Statistika in meritve so nepogrešljive, vendar znanost napreduje tudi takrat, ko si upamo deliti svoje domneve in opažanja. Šele skozi odprt dialog in skupno raziskovanje lahko te ideje preverimo, jih potrdimo ali ovržemo ter tako ustvarjamo novo znanje. Najbolj me navdušuje spoznanje, da kljub vsemu tehnološkemu napredku še vedno živimo v svetu, ki skriva več neznanega, kot ga zares razumemo.”

Ob svetovnem dnevu znanosti tako poudarjamo pomen raziskovalne radovednosti, sodelovanja in odprtosti za nova spoznanja. Pogovori z našimi profesorji nas spomnijo, da znanost ni le zbiranje podatkov in objavljanje rezultatov, temveč predvsem nenehno zastavljanje vprašanj, kritično razmišljanje in pogum za odkrivanje neznanega.