• ŠIFRA PROJEKTA: N5-0487
• NASLOV PROJEKTA: Kje si ponovno napolniš duha? Raziskovanje restorativnih okolij v dveh zgodovinskih mestih na Madžarskem in v Sloveniji
• PROJEKTNA EKIPA: dr. Andreja Kutnar (vodja), dr. Michael David Burnard, Tim Mavrič
• TRAJANJE: 1. 3. 2026 – 28. 2. 2029
• SREDSTVA: 124.909,29 EUR
• FINANCIRANJE: Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
• KOORDINATOR PROJEKTA: Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem (Slovenija)

Bilateralna temeljna raziskava Univerze na Primorskem v Kopru (UP) in Univerze Univerze Eötvös Loránd v Budimpešti (ELTE) je usmerjena raziskovanje restorativnih okolij, torej kraje, ki lahko ublažijo socialne, fizične in psihološke obremenitve vsakdanjega življenja. Teoretično ozadje izhaja iz teorije obnove pozornosti (ART; R. Kaplan in Kaplan, 1998) in psihoevolucijske teorije zmanjševanja stresa (SRT, Ulrich 1983). V skladu s teorijo obnove pozornosti (ART) doživljanje določenih okolij vpliva na obnovitev duševne utrujenosti zaradi štirih značilnosti, ki jih takšna okolja vključujejo: oddaljenost, fasciniranost, skladnost in združljivost (Kaplan &; Kaplan, 1989). Teorija zmanjševanja stresa (SRT) navaja, da ima psihološko okrevanje, ki ga povzroči zlasti naravno okolje, jasne pozitivne fiziološke učinke, zaradi katerih se zmanjša raven stresa in poveča dobro počutje (Ulrich, 1983). Čeprav sta tako ART kot SRT večinoma povezani z naravnimi okolji, se pojavlja nova veja literature o restorativnih urbanih okoljih in zlasti zgodovinskih okoljih. Z nadaljnjim razvojem teh pristopov nameravamo preučiti restorativna okolja v Sloveniji in na Madžarskem, skozi dva izbrana primera, in sicer Izola/Isola v Sloveniji in Szentendre na Madžarskem. Na podlagi ekspertiz transnacionalne in transdisciplinarne raziskovalne skupine bomo uporabili kvalitativne in kvantitativne metode zbiranja podatkov. Novost naše raziskave je cilj, da poleg analize fizičnih značilnosti, dostopnosti in čutnih vtisov, ki vplivajo na restorativne procese različnih urbanih in zgodovinskih okolij, raziskujemo tudi individualne razlike, ob upoštevanju socialno-ekonomskega statusa, preferenc do različnih krajev, osebnostnih in vrednostnih usmeritev, ocen družbene pomembnosti in vzorcev navezanosti. Raziskava bo vključevala štiri glavne teme: (1) grajeno zgodovinsko okolje: spomeniške stavbe, spomeniška območja in mesta; (2) lokalni urbani kontekst restorativnega okolja: primer madžarskih in slovenskih manjših mest; (3) multivokalnost in kvalitete zgodovinskega prostora; (4) analiza prostorske sintakse dveh izbranih mest. Predlagani projekt povezuje vprašanje trajnostnega, zdravega in prijetnega življenjskega okolja s potenciali participacije, ter se tako odziva na razvojne izzive v Sloveniji in na Madžarskem. Razvijamo nov transdisciplinarni in participativni pristop, ki povezuje psihologijo, arhitekturo, urbanizem, konservatorstvo in znanosti o materialih. S tem bosta Slovenija in Madžarska prepoznani kot pomembni akterki v razvoju znanja o restorativnih okoljih. Metodologija pa bo neposredno uporabna tudi za odločevalce in investitorje na področju grajenega okolja, saj jim bodo omogočile ocenjevanje družbenih potreb, vrednotenje kvalitet prostora in usmerjanje učinkovitih načrtovalskih posegov. Raziskava bo obsegala štiri delovne sklope: DP1 – Pripravljalna raziskava: pregled literature, identificiranje raziskovalnih pristopov, ki ponujajo najboljša orodja za kartiranje restorativnosti ter izbor/razvoj orodij za meritve; DP2 – Kvantitativna raziskava: Identična spletna anketa se izvede v Sloveniji in na Madžarskem, v obeh jezikih. Anketiranci bodo ocenili svoje najljubše kraje, nato pa izbrane mestne zgodovinske prostore z različnimi prostorskimi značilnostmi z vidika zaznane restorativnosti. Poizvedeli bomo tudi o njihovem socialno-ekonomskem ozadju ter osebnostnih in vrednostnih usmeritvah. DP3 – Terenska raziskava: Raziskava na dveh izbranih lokacijah v Sloveniji (Izola/Isola) in na Madžarskem (Szentendre). Poskusili bomo uporabiti eksperimentalno metodo (z delovnim poimenovanjem „transgeneracijski senzorični in spominski skupinski pogovor in sprehod“), ki združuje metode raziskovanja lastnosti in vrednosti zgodovinskega prostora, „skupinski spominski pogovor“, z „metodologijami sprehoda“, ki se uporabljajo v senzorični antropologiji.