Strokovnjaki ocenjujejo, da je grajeno okolje odgovorno za približno 40 % vseh emisij ogljika na svetu (Tracking Progress | Globalabc, n.d.). Podnebne spremembe nas ogrožajo bolj kot kdaj koli prej, njihovi učinki pa so vse bolj očitni na različnih koncih sveta. Posledično je potrebno analizirati in optimizirati vse industrijske sektorje, vključno z gradbenim, da bi ekosistemi ponovno postali »zdravi«. Potreben je regenerativni pristop, z agresivnimi ukrepi za obnovo okolja in spremembe človeškega vedenja.

V luči teh izzivov je skupina raziskovalcev v InnoRenew CoE – dr. Erwin M. Schau, dr. Michael Burnard in Eva Prelovšek Niemelä – v sodelovanju z dr. Albertom Quintano-Gallardom, ki je na InnoRenew CoE opravil daljši raziskovalni obisk, hkrati je pa tudi raziskovalec na Centru za fizikalne tehnologije (CTFAMA), Universitat Politecnica de Valencia, Španija, zasnovala študijo za boljše razumevanje vpliva enodružinskih lesenih hiš na okolje, na različnih lokacijah v Evropi.

V študiji so raziskovalci analizirali obstoječe ovire in priložnosti v procesu oblikovanja enodružinske lesene hiše. Z uporabo enake zasnove hiš na različnih lokacijah je mogoče boljše analizirati, kako se ovire spreminjajo izključno zaradi lokalnih razmer. Razumevanje teh sprememb bi lahko pomagalo pri načrtovanju in oblikovanju boljših in bolj optimiziranih stavb.

Primerjava enodružinskih lesenih vzorčnih hiš je potekala v Münchnu (Nemčija), Ljubljani (Slovenija), Portorožu (Slovenija), Madridu (Španija) in Valencii (Španija). Prvi dve mesti imata celinsko podnebje, zadnja tri pa mediteransko podnebje. Čeprav so v tej študiji primerjali le dve podnebji, ima vsaka lokacija svoje značilnosti, ki vodijo do razlik v vremenskih razmerah, virih materialov, mešanici električne energije in vzorcih uporabe. Kot referenca za študijo je bila uporabljena hiša, zasnovana kot povprečna evropska enodružinska lesena hiša. Z uporabo ocene življenjskega cikla (LCA) od zibelke do groba, so avtorji analizirali obstoječe ovire pri načrtovanju regenerativne lesene hiše in kako se te ovire spreminjajo glede na lokalne razmere.

Rezultati LCA kažejo, da kljub visoko izolativnemu stavbnemu ovoju, faza uporabe še vedno prispeva med 65 % in 76 % vseh emisij ogljika v celotnem življenjskem ciklu hiše. Emisije ogljika in splošni vplivi na okolje so večji na lokacijah s hladnejšim podnebjem zaradi porabe energije za ogrevanje. Emisije ogljika v Münchnu so veliko višje kot v Ljubljani, čeprav je poraba energije podobna. Razlog je učinek mešanice električne energije, ki se kaže tudi pri primerjavi okoljskih vplivov v Madridu in Portorožu, kjer so emisije ogljikovega dioksida nekoliko višje v Madridu, čeprav je tam poraba energije manjša.

Študija dokazuje, da zgolj s pasivno izolacijo hiš ni možno zagotoviti dovoljšne izboljšave za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Razvidno je tudi kako se ovire med konvencionalno gradnjo in regenerativnimi stavbami spreminjajo glede na dejavnike, povezane z lokacijo. Kraj v kontekstu regenerativne gradnje je torej zelo pomemben vidik.

Z izboljšanjem zasnove enodružinskih lesenih hiš lahko dosežemo višje trajnostne cilje, ki so pomembni za celotno družbo.

Preberite celoten članek “Comparing the environmental impacts of wooden buildings in Spain, Slovenia, and Germany” (Quintana-Gallardo et al., 2021) objavljen v reviji Journal of Cleaner Production.

Avtor: Lea Primožič

Koristne definicije:

• Trajnost pomeni zmanjševanje in odpravljanje vpliva, premostitveno točko med tem, da ne delamo manj slabega in da začnemo delati “več dobrega” (Andreucci et al., 2021);
• Regenerativna trajnost pomeni ustvarjanje pogojev, ki omogočajo razvoj vitalnih družbenih in ekoloških sistemov (Andreucci et al., 2021);
• Trajnostna gradnja pomeni vrsto stavb, ki izpolnjuje vse potrebne ekonomske, okoljske in družbene ter tehnične in funkcionalne zahteve glede na predvideno uporabo v življenjskem ciklu stavbe (EN 17680, n.d.).

Literatura in viri:

Andreucci, M. B., Marvuglia, A., Baltov, M., & Hansen, P. (Eds.). (2021). Rethinking Sustainability Towards a Regenerative Economy (Vol. 15). Springer International Publishing. https://doi.org/10.1007/978-3-030-71819-0

EN 17680:2023—Sustainability of construction works—Evaluation of the potential for sustainable refurbishment of buildings. (n.d.). iTeh Standards. Retrieved 25 January 2024, from https://standards.iteh.ai/catalog/standards/cen/11fd61d3-6180-4797-a974-6cf24e90f530/en-17680-2023

Quintana-Gallardo, A., Schau, E. M., Niemelä, E. P., & Burnard, M. D. (2021). Comparing the environmental impacts of wooden buildings in Spain, Slovenia, and Germany. Journal of Cleaner Production, 329, 129587. https://doi.org/10.1016/j.jclepro.2021.129587

Tracking progress | Globalabc. (n.d.). Retrieved 25 January 2024, from https://globalabc.org/our-work/tracking-progress-global-status-report