Michael (Mike) Burnard; Glavno področje raziskovanja: Trajnostna gradnja z lesom, zdravje ljudi v grajenem okolju, podatkovna znanost

• Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Živel sem v Oregonu, ZDA. Večinoma na območju Portlanda. V srednji šoli (6., 7. in 8. razred) sem živel v osrednjem Oregonu. Živel sem tudi v Corvallisu, ko sem študiral na univerzi Oregon State University. Leta 1998 sem bil za kratek čas v zvezni državi New York, ko sem nekaj mesecev preživel v mestu Ithaca v New Yorku.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

To je nekoliko zapletena in dolga zgodba.

1998 – 2002

Ko sem se vpisal na univerzo Oregon State University, sem bil na programu dvojne diplome za računalništvo in fiziko (želel sem postati astrofizik kot moj stric). Kmalu sem ugotovil, da računalništvo ni zame in sem se odločil za matematiko. Potem sem se začel zanimati za družboslovje, ko sem v okviru osnovnih predmetov na maturi obiskoval uvod v sociologijo … Opustil sem fiziko in bil nekaj časa na programu za matematiko in sociologijo. Približno leto pozneje sem prekinil dodiplomski študij in se zaposlil. Za dokončanje diplome iz sociologije sem potreboval samo še en predmet … To ni bila najboljša odločitev, ki sem jo kadarkoli sprejel, vendar bi bila moja pot lahko zelo drugačna, če bi dokončal to diplomo, in sem precej zadovoljen s tem, kako se je končalo.

2005 – 2007

Moj delodajalec je zahteval, da dokončam študij in pridobim diplomo iz menedžmenta ali poslovnih ved. Dve leti pozneje sem končal dodiplomski študij menedžmenta na Linfield College, kjer sem se specializiral za strateški in operativni menedžment. Poslovno pravo ni bilo med možnostmi specializacije, vendar bi se zanj odločil, če bi lahko. Linfield je imel program za zaposlene odrasle z mešanico večernih predavanj in predavanj ob koncu tedna, ki jih je dopolnjevalo spletno učenje, kar mi je zelo ustrezalo.

Nekaj let pozneje se je podjetje, v katerem sem delal – lesno podjetje, ki ga je ustanovil moj dedek, takrat pa so ga vodili moj oče in njegovi poslovni partnerji – zaprlo, ker ni zmoglo preživeti gospodarske krize. Novico sem izvedel, ko sem se družil s kolegi iz univerze in predlagali so mi, naj razmislim o vrnitvi na magistrski študij lesarstva.

2010 – 2012

Vrnil sem se v Corvallis (kjer je sedež univerze Oregon State University), da bi opravil magistrski študij. Moje delo je bilo povezano z razpokami, ki nastanejo v lesu, v okrasnih ploščah z javorjevimi furniranimi vrhovi. Verjetno to ne bi bila moja prva izbira, vendar mi je projekt ustrezal in zanj so bila na voljo finančna sredstva. Poleg tega sem delal pod vodstvom nekaterih odličnih svetovalcev. V magistrski nalogi sem razvil metodo za štetje in opisovanje kontrol z uporabo avtomatiziranega sistema za slikanje in obdelavo, ki je lahko ocenil 32 vzorcev (vsak 300mm x 300mm) v enem samem preizkusu. Metoda ocenjevanja je uporabljala korelacijo digitalnih slik za odkrivanje, štetje in oceno dolžine, povprečne širine in površine. Takrat sem se začel zanimati tudi za statistiko in podatkovno znanost. Če bi o tem vedel več na dodiplomskem ali podiplomskem študiju, bi bil zdaj morda statistik.

2013 – 2018

Po končanem magisteriju sem se preselil v Slovenijo, kjer sem na Univerzi na Primorskem, v sončnem Kopru, pripravljal doktorat. Moja tema je bila Les in stres človeka v grajenem okolju. Preučevali smo kako lahko leseni elementi v stavbah (zlasti pisarnah) izboljšajo odzivanje na stres in okrevanje po njem. Za delo na tej temi me je navdušil moj zdajšnji prijatelj Dave Fell, ki je bil skoraj moj doktorski mentor … dokler me Andreja ni navdušila nad Slovenijo. V tem obdobju sem se ukvarjal z vrsto drugih aktivnosti, vendar je bila glavna dejavnost večino časa mojega doktorskega študija, razvoj inštituta InnoRenew.

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Trudim se, da bi trajnostne gradbene strategije vključevale izboljšanje zdravja stanovalcev in socialne blaginje.

• Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Delam na različnih področjih, vendar bi rekel, da se približno 50 % mojega dneva ukvarjam z institucionalnim delovanjem in razvojem, 20 % je priprava na predavanja, poučevanje in ocenjevanje, 30 % mojega dneva pa je znanstveno delo. Znanstveno delo je trenutno predvsem podpora drugim raziskovalcem, vključno z mojimi doktorskimi študenti in drugimi raziskovalci na InnoRenew in Univerzi na Primorskem.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Z veseljem prihajam v službo, da izvem, s čim se ukvarjajo moji sodelavci in vidim kako InnoRenew prispeva k izboljšanju tehnologij v lesnem sektorju in trajnostni gradnji ter kako študenti na Univerzi na Primorskem razvijajo svoje spretnosti in znanje. Pri svojem delu najbolj uživam v iskanju boljših načinov za znanstveno delo, ki podpira boljše trajnostne stavbe. Prav tako me precej navdušujejo novi podatkovni nizi in izzivi, ki jih ti predstavljajo.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

Spremljanje najnovejših dogodkov pri delu v InnoRenew. Naša ekipa prispeva tako veliko in počne toliko zanimivih stvari, da je postalo težko imeti dober pregled nad vsem.

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Cenim znanstvenike, ki imajo vpliv tudi zunaj svojega raziskovalnega področja in prispevajo k znanstvenemu procesu na splošno ali k družbi. Nekaj primerov:

– Hans Joachim Schellnhuber – ker je izkoristil svoje strokovno znanje in izkušnje s področja fizike in podnebja ter našel rešitev za trajnostno gradnjo v gozdovih in leseni gradnji.

– Edward Tufte – za ohranjanje strasti do dobrega komuniciranja o znanosti in zagovarjanje jasne predstavitve podatkov.

– Hadley Wickham – za vodenje preoblikovanja programskega okolja R s predanostjo strukturiranemu pristopu k analizi podatkov in semantičnemu jeziku.

• Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Glasba:

– Sodobni umetniki: Radiohead me navdihujejo že od leta 1994, ko sem jih prvič odkril. Vedno si prizadevajo ustvarjati glasbo na nove načine in se izražati v nenehno spreminjajočih se slogih. Všeč mi je tudi Kygo zaradi toplega, svetlega in spodbudnega sloga, ki v veliki meri temelji na sodelovanju z drugimi umetniki. Ne bi bilo pošteno, da ne omenim oboževanje Lady Gaga.

– Na splošno, razen sodobne glasbe se moji okusi razlikujejo. Trenutno bolj uživam v klasični simfonični glasbi in operi. Če bi moral izbrati najljubše umetnike iz teh zvrsti, bi bila to Brahms in Puccini.

Knjige:

– Sem velik Tolkienov oboževalec – ne le njegovih knjig, temveč tudi njegovega pristopa k ustvarjanju tako globokega sveta in njegove pripravljenosti pisati na področju, ki so ga mnogi njegovi vrstniki in kritiki imeli za sofisticiranega in neresnega.

– Poleg Tolkiena pa so mi najljubše knjige tiste, ki mi ponudijo nove poglede na življenje. Naj omenim dve: I Served the King of England Bohumila Hrabala in My Name is Red Orhana Pamuka.

Sem tudi velik ljubitelj gledališča, zlasti glasbenega (samo ne Andrewa Lloyda Webbra, prosim). Kar zadeva likovno umetnost, lahko na klasičnem področju izpostavim Toulouse-Lautreca, Rembrandta, Hayeza … Občudujem tudi Alvara Aalta, finskega arhitekta in oblikovalca, ki je les uporabljal na ustvarjalne in funkcionalne načine.

• Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

Ponovno gledam Brooklyn 99. Je smešno, pomirjujoče in všeč mi je. Zelo uživam tudi v podkastu Freakonomics.

• Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Kavarna ali bar s pogledom na morje. Nisem izbirčen.

• Kaj vas spravi v zanos?

Za spodbudo pri delu po navadi poslušam upbeat glasbo. Zanimajo me tudi novi poskusi in novi podatkovni nizi.

• Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

Veliko sem se naučil od mame in očeta. Mama je poskrbela, da sem vzljubil kulturne dogodke in se jih udeleževal. V času, ko sem prešel na resno poklicno pot, mi je oče rekel nekaj takega: “Ko boš starejši, boš izgubil sposobnost fizičnega tekmovanja. Vendar si lahko še vedno tekmovalen tako, da poskušaš postati boljši vodja in poslovnež.” To sem si vzel k srcu in me žene k temu, da postanem boljši znanstvenik, profesor, mentor in vodja.

• V čem je za vas čar lesa?

Menim, da je čar lesa posledica človekovega navdušenja nad življenjem, življenjskimi procesi in kompleksnostjo. Vzorci v zrnu, ki so posledica anatomskega razvoja med rastjo drevesa, prisotnost “napak”, kot so vozli, vonj, otip lesa, vse to nas (mislim, da ne samo mene) spominja na proces rasti, moč dreves in raznolikost gozdov … Elementi lesa so tudi dovolj kompleksni, da jih opazimo in nam na zdrav način vzamejo pozornost.