Na slovesnosti, ki se tradicionalno odvije v Tednu UP je v ponedeljek, 16. marca 2026, prorektor za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, prof. dr. Štefko Miklavič, v doktorice in doktorje znanosti promoviral doktorand/ke, ki so doktorske disertacije zagovarjali na UP. Do sedaj je doktorski študij na UP zaključilo 395 študentk in študentov.

Na slovesnosti so bili promovirani dr. Barbara Švagan, dr. Branka Bizjak Zabukovec, dr. Marko Grgurovič, dr. Andreja Kociper, dr. Rok Gomezelj, dr. Primož Režek, dr. Nika Ferbežar, dr. Lea Primožič, dr. Ajda Cenčič, dr. Aljaž Kosmač, dr. Lei Han, dr. Mateja Erce Paoli in dr. Marko Petrović.

V (opravičeni) odsotnosti pa: dr. Jordan Aika Deja.

Več o temah in izsledkih doktorskih nalog v nadaljevanju.

Slika: UP IAM

Barbara Švagan je na UP FM zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Kakovost platformnega dela na lokaciji: Primer slovenskih platformnih dostavljavcev« pod mentorstvom izr. prof. dr. Suzane Laporšek.

Povzetek doktorske disertacije

Doktorska disertacija obravnava aktualno vprašanje kakovosti dela, ki ga delavci opravljajo prek spletnih platform za dostavo hrane. Raziskava, izvedena v sklopu disertacije, se osredotoča na razloge posameznikov za vstop v platformno delo, demografske značilnosti delavcev ter njihov vpliv na oceno kakovosti dela, kot tudi na vlogo algoritemskega upravljanja pri ocenah kakovosti dela. Ugotovitve kažejo, da ima platformno delo številne strukturne izzive, izkušnje delavcev pa se bistveno razlikujejo glede na njihove demografske značilnosti, življenjske okoliščine in stopnjo finančne odvisnosti od te vrste dela.

Slika: UP IAM

Branka Bizjak Zabukovec je na UP FM zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Odnosi med sledilci in vplivneži na Instagramu v vplivnostnem marketingu« pod mentorstvom prof. dr. Armanda Faganela.

Povzetek doktorske disertacije

Raziskava obravnava odnos med vplivneži in sledilci na družbenih omrežjih,  razvija novo teorijo Insta odnosa ter merski instrument za njegovo merjenje. Na podlagi konstruktivistične utemeljene teorije so bili analizirani intervjuji z vplivneži, fokusne skupine s sledilci in objave na Instagramu. Rezultati kažejo, da odnos oblikuje pet dimenzij: obojestranske koristi, avtentičnost, občutki sledilcev, interakcija in vloga platforme. Na osnovi te teorije je bila razvita in empirično preverjena merska lestvica, ki omogoča zanesljivo in veljavno merjenje Insta odnosa ter predstavlja prispevek k razvoju raziskav vplivnostnega marketinga.

Slika: UP IAM

Marko Grgurovič  je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Optimizacija in grafi: učinkovitost nekaterih algoritmov v teoriji in praksi« pod mentorstvom prof. dr. Andreja Brodnika in somentorstvom izr. prof. dr. Roka Požarja.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija opisuje nove učinkovite algoritme za iskanje najkrajših poti med vsemi pari vozlišč v grafu. Predstavlja metodo, ki temelji na algoritmih za en sam izvor, in drugo metodo, ki temelji na pristopu dinamičnega programiranja, pri čemer v praksi dosega v povprečju boljšo učinkovitost za velike grafe kot obstoječi algoritmi. Disertacija prav tako preučuje vzporedni algoritem sistema mravelj pri reševanju problema potujočega trgovca. Vključuje teoretično analizo in empirične primerjave, ki potrjujejo izboljšave tako v teoriji kot v praksi.

Slika: UP IAM

Andrej Kociper je na UP PEF zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Samozaznava socialnih kompetenc mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju v okviru domske vzgoje« pod mentorstvom izr. prof. dr. Janeza Drobniča.

Povzetek doktorske disertacije

Doktorska disertacija proučuje samozaznavo socialnih kompetenc mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju v domskem vzgojnem okolju. S kvalitativno raziskavo, utemeljeno na analitični indukciji, primerjalno analizira zaznave mladostnikov ter strokovnih delavcev in interpretativno osvetljuje razlike v njihovem razumevanju socialnih izkušenj ter kontekstualne dejavnike, povezane z razvojem socialnega učenja. Na tej podlagi oblikuje teoretično utemeljen in vključujoč vzgojni model za krepitev socialnih kompetenc.

Slika: UP IAM

Jordan Aika Deja je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Oblikovanje sistema dopolnjene resničnosti za učenje jazz improvizacije na klavirju« pod mentorstvom prof. dr. Matjaža Kljuna in somentorstvom izr. prof. dr. Klena Čopiča Puciharja.

Povzetek doktorske disertacije

Doktorska disertacija raziskuje, kako lahko obogatena resničnost (AR) celostno podpira poučevanje in učenje klavirske improvizacije, ki je v klavirski pedagogiki pogosto zapostavljena. Na podlagi intervjujev z učitelji, pregleda obstoječih razširjenih klavirskih tehnologij ter iterativnega sooblikovanja s strokovnjaki za improvizacijo je bil razvit nov AR-sistem za učenje. Raziskava se je zaključila z nadzorovano eksperimentalno študijo, ki je ovrednotila pedagoške učinke sistema ter ponudila utemeljene smernice za vključevanje AR v razvoj ustvarjalnosti in improvizacijskih kompetenc.

Slika: UP IAM

Rok Gomezelj je na UP FM zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Model okoljsko odgovornega ravnanja pri svetovanju o neporabljenih zdravilih« pod mentorstvom prof. dr. Mirka Markiča in somentorstvom izr. prof. dr. Melite Peršolja.

Povzetek doktorske disertacije

Ostanki zdravil v okolju predstavljajo pomembna tveganja. Namen doktorske disertacije je bil pregled znanstvene in strokovne literature, oblikovanje modela ravnanja pri svetovanju o neporabljenih zdravilih ter empirična preverba njegove relevantnosti. Primarni podatki so bili pridobljeni na vzorcu farmacevtov s pomočjo lastno zasnovanega vprašalnika. Raziskava je potrdila soodvisnost preučevanih dejavnikov, pri čemer največji vpliv kaže namera za ravnanje, ki jo najbolj določata odnos do ravnanja in osebna odgovornost. Izidi raziskave imajo teoretične, raziskovalne in praktične prispevke za oblikovanje politik in strategij ravnanja z neporabljenimi zdravili.

Slika: UP IAM

Primož Režek je na UP FVZ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Prihodnost digitalnih tehnologij v izobraževalnih in delovnih procesih zdravstva pri obravnavi množičnih nesreč« pod mentorstvom prof. dr. Boštjana Žvanuta.

Povzetek doktorske disertacije

Doktorska disertacija je ocenjevala vpliv digitalnih tehnologij na učinkovitejše krizno upravljanje množičnih nesreč v primerjavi s tradicionalnimi papirnimi načini dokumentiranja in odločanja z namenom zmanjšanja žrtev. S sistematičnim pregledom literature in 3-krožno Delfi študijo je bil dosežen konsenz mednarodnih strokovnjakov o ključnih vidikih digitalnih rešitev, ki so bili nato strateško razvrščeni s SWOT analizo. Kot prva tovrstna raziskava v državah članicah EU je razkrila razkorak med tehnološko zrelostjo in organizacijskimi ovirami ter oblikovala strateška priporočila za sistematično uvajanje digitalnih tehnologij v prakso in izobraževanje.

Slika: UP IAM

Nika Ferbežar je na UP PEF zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Izbrane družine na presečišču vzgojno -izobraževalnega sistema in vsakdanjega življenja mladih LGBT+ oseb« pod mentorstvom doc. dr. Roka  Smrdelja in somentorstvom prof. dr. Tine Štemberger.

Povzetek doktorske disertacije

Doktorska disertacija v Sloveniji in tujini predstavlja prvo empirično obravnavo možnosti za podporo LGBT+ mladim prek njihovih družin izbire in prvo konceptualizacijo družin izbire na področju socialne pedagogike. V Sloveniji je njen doprinos tudi v prvi teoretični in empirični obravnavi družin izbire nasploh. Zajema sistematični pregled literature ter dve kvalitativni raziskavi z LGBT+ osebami in strokovnimi delavkami/-ci. Rezultati kažejo na velik zaščitni pomen izbire družin, številne možnosti za vključevanje teh oblik družine v socialnopedagoško podporo in pomembne ovire, vezane na cis-heteronormativni družbeni kontekst.

Slika: UP IAM

Lea Primožič je na UP FAMNIT zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Komuniciranje o grajenem okolju, usmerjeno v trajnostni razvoj: izboljšanje praks in učinkov« pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom doc. dr. Roka Prislana

Povzetek doktorske disertacije

V doktorski disertaciji smo obravnavali strateške pristope za komuniciranje novih konceptov trajnostne gradnje s ciljnimi deležniki, z namenom spodbujanja njihove širše uporabe. Učinkovitost razvitega pristopa smo preizkusili na primeru novega koncepta trajnostne gradnje – restorativno okoljsko in ergonomsko oblikovanje (REED). Disertacija združuje pet študij, ki skupaj prispevajo k boljšemu razumevanju ustreznih pristopov komuniciranja za izboljšanje trajnostnih praks v različnih sektorjih ter podpirajo ciljno usmerjeno komuniciranje s strokovnimi deležniki v lesni industriji.

Slika: UP IAM

Ajda Cenčič je na UP FVZ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Učinek spletnega edukacijskega programa za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2« pod mentorstvom prof. dr. Boštjana Žvanuta.

Povzetek doktorske disertacije

V času naraščajoče prevalence sladkorne bolezni tipa 2 je ključna dostopna in individualizirana edukacija. Namen disertacije je bil raziskati izvedljivost, sprejemljivost in učinkovitost spletnega edukacijskega programa pri odraslih z na novo odkrito sladkorno boleznijo tipa 2. Rezultati so pokazali izboljšanje ravni znanja in znižanje indeksa telesne mase ter pozitiven odziv udeležencev, še vedno pa ostajajo izzivi, ki kličejo k nadaljnjim izboljšavam, na primer pomanjkanje osebnega stika in tehnične ovire pri starejših odraslih. Spletna edukacija je bila uspešno vpeljana v klinično prakso in ima potencial za širšo uporabo.

Slika: UP IAM

Aljaž Kosmač je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »O prostorih gladkih zlepkov in izogeometričnih metodah za reševanje parcialnih diferencialnih enačb višjih redov nad večdelnimi domenami« pod mentorstvom prof. dr. Vita Vitriha.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija sodi na področje izogeometrične analize, ki prepleta področji numerične matematike in računalniško podprtega geometrijskega oblikovanja, in tako predstavlja sodoben pristop k numeričnemu reševanju parcialnih diferencialnih enačb. Disertacija predstavlja več novih metod za konstrukcijo aproksimacijskih prostorov zlepkov nad večdelnimi domenami ter njihovo uporabo v okviru kolokacijske in Galerkinove metode, s čimer pomembno nadgrajuje obstoječe pristope. Rezultati disertacije so objavljeni v štirih člankih v prestižnih revijah iz prve četrtine SCI revij.

Slika: UP IAM

Lei Han je na UP FAMNIT zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Visokoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko obdelanega lesa« pod mentorstvom prof. dr. Andreje Kutnar in somentorstvom prof. dr. Dicka Sandberga.

Povzetek doktorske disertacije

Disertacija preučuje viskoelastične lastnosti termo-hidro-mehansko zgoščenega lesa in njegovo obnašanje pri obremenitvah, ki jim je izpostavljen v požaru. Modificirana bukev in rdeči bor sta primerjana z neobdelanim, s smolo impregniranim in termično modificiranim lesom. Preučevano je obnašanje pri upogibu pri temperaturah od 25 do 175 °C, lastnosti lezenja pri različnih relativnih vlažnostih in temperaturah. Termo-hidro-mehansko zgoščevanje poveča upogibne trdnosti in zmanjša lezenje, vendar je odziv odvisen od vlage, kar kaže, da varnostni faktor Eurocode 5 potrebuje vrednosti, specifične za ta novi material. V okviru disertacije je bil razvit tudi moznik iz zgoščenega lesa, ki ob izpostavitvi visoki vlažnosti nabrekne in omogoča tesno trajno vez brez uporabe lepila v mozničenih laminiranih ploščah. 

Slika: UP IAM

Mateja Erce Paoli je na UP FAMNIT zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Naslavljanje psihosocialnih potreb z oblikovanjem stavb za spodbujanje zdravega in aktivnega staranja« pod mentorstvom izr. prof. dr. Michaela Davida Burnarda.

Povzetek doktorske disertacije

Delo preučuje povezanost psihosocialnega blagostanja starejših odraslih z grajenim okoljem. Pregled literature je opredelil zanesljiva orodja za merjenje blagostanja in zaznave okolja, hkrati pa poudarja, da objektivne ocene pogosto spregledajo notranje prostore in so redko povezane z zaznavo stanovalcev. Študija domov za starejše odrasle na slovenski obali je pokazala, da blagostanje stanovalcev oblikuje njihov pogled na okolico in da na blagostanje vplivajo specifična okoljska področja. Na splošno ugotovitve kažejo, da lahko ciljno usmerjene izboljšave okolja podpirajo blagostanje in prispevajo k boljši zasnovi domov za starejše občane.

Slika: UP IAM

Marko Petrović je na UP FVZ zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom »Razvoj modela medpoklicnega sodelovanja med zdravniki, farmacevti in medicinskimi sestrami za izboljšanje farmacevtske oskrbe v Sloveniji« pod mentorstvom izr. prof. dr. Mirka Prosena.

Povzetek doktorske disertacije

Doktorska disertacija obravnava medpoklicno sodelovanje med zdravniki, farmacevti in medicinskimi sestrami v farmacevtski oskrbi v Sloveniji. Z uporabo mešanega raziskovalnega pristopa so bili identificirani ključni dejavniki sodelovanja ter razvit in potrjen merski instrument »Lestvica stališč in prepričanj o medpoklicnem sodelovanju v farmacevtski oskrbi (MSFS)« in model SOFAR-SI. Rezultati poudarjajo pomen jasne komunikacije, poznavanja kompetenc, organizacijske podpore in vključevanja pacienta za izboljšanje varnosti in kakovosti uporabe zdravil.

Slika: UP IAM