Co-funded by:

Od skic do resničnosti

Aleksandra Rakinić Vidmar, arhitektka na InnoRenew CoE, UP IAM

  • Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Otroštvo sem preživela v Radovljici, zadnjih dvajset let pa živim v  centru Ljubljane.

  • Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Študirala sem arhitekturo. Pri devetih letih sem v osnovni šoli razstavila risbe hiš na večjih formatih s prikazom prerezov in fasad. Od takrat dalje nisem pomislila, da bi opravljala kakšen drug poklic!

  • Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Arhitekti vodimo upravne postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, načrtujemo objekte in jih umeščamo v prostor v skladu s prostorskimi akti, usklajujemo načrte posameznih strok (arhitekturo, gradbene konstrukcije, strojne in elektro instalacije, požarno varnost, kanalizacijo ipd.) z namenom priprave vse potrebne dokumentacije, ki jo izvajalec potrebuje za gradnjo. Med gradnjo opravljamo projektantski nadzor, ki obsega predvsem tolmačenje projektne dokumentacije.

  • Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Ko delam od doma, začnem ob sedmi uri zjutraj s kavico, ob osmi uri peljem svojega prvošolčka v šolo ter ga poberem ob četrti uri. Do takrat pa sem za svojo delovno mizo. Kakšno uro dela opravim še zvečer, med sedmo in osmo. Ko sem v Izoli, grem iz Ljubljane okoli osme ure zjutraj ter ostanem do šeste ure zvečer. Trenutno pripravljam projektno dokumentacijo za pridobitev projektnih pogojev za objekt Galeb v Kopru.

  • Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Izziv mi predstavljajo prenove objektov, saj zahtevajo širok spekter znanja predvsem s področja poznavanja gradbeno-fizikalnih lastnosti objekta. Zanimiv je tudi zgodovinski vidik ter posledica raznih predelav objekta za različne namene uporabe. Z veseljem opravljam delo projektantskega nadzora na gradbišču, saj zahteva znanje komunikacije z vsemi udeleženci pri gradnji objektov. Reševanje nepredvidenih situacij na gradbišču mi predstavlja zadovoljstvo po vloženem skupnem naporu.

V arhitekturnem biroju, kjer sem delala prej, sem se v zadnjih letih usmerila na projektiranje detajlov gradbenih konstrukcij, ker me zanima tehnologija gradnje in poznavanje materialov. Na splošno se mi zdi poklic arhitekta zanimiv predvsem zaradi tega, ker gre za vsakodnevno učenje, saj niti en projekt ni enak prejšnjemu in niti ena situacija ni enaka prejšnji.

  • In kaj vam je v službi največji izziv?

Največji izziv pri delu arhitekta mi predstavlja terminsko planiranje dela in sprejemanje odločitev – kaj je v določeni fazi bolj pomembno in kaj manj. Vsak projekt zahteva veliko časa, zato je pomembno, da ob pravem času sprejmemo prave odločitve in si dela ne otežujemo s ponovnim reševanjem že rešenih nalog.

  • Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Najbolj cenim Nikolo Teslo – brez njega si sveta danes ne predstavljamo.

  • Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Posebno mesto v mojem življenju ima Michelangelo. Pred 12 leti sem brala njegovo biografijo, se usedla na vlak ter s knjigo v naročju zapeljala v Rim. S seboj sem imela skicirko ter si naskicirala nekaj njegovih presežkov. Navdušila me je geometrijsko dovršena Piazza del Campidoglio s konjenikom na sredini, ki ni bil postavljen na piedestal, ampak je bil eden izmed nas – uporabnikov prostora. Kot otrok sem v knjigah gledala poslikave na stropu Sikstinske kapele, pa vendarle, ko sem to prvič videla v živo, nisem mogla verjeti, kako prostorsko delujejo – lahko bi jih kar prijel z roko. Opisi Michelangelovih del so me skozi perspektivo njegovega življenja in osebnosti vodili do lastnega odkrivanja enega največjih genijev vseh časov.

Na Japonskem sem se, pravtako na potovanju s skicirko, najbolj navdušila nad največjim lesenim budističnim templjem na svetu – Sanjusangen-do v Kyotu. Poleg bogate zgodovine, ki jo tempelj premore, me je navdušila dovršenost v izbiri lesene konstrukcije ter koncept protipotresne zasnove. Na starodavnih principih take zasnove tudi danes temelji trajnostna gradnja.

  • Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

Nazadnje sem brala romana Gospodar muh, prvenec britanskega avtorja Williama Goldinga z leta 1954 ter Uboj komturja Haruki Murakamija. Nobene od teh knjig še nisem dokončala. 😊

Knjiga, ki sem jo v življenju najhitreje prebrala: Fountainhead pisateljice Ayn Rand.

Film, ki me je v zadnjem času najbolj navdušil: Coffe and cigarettes Jima Jarmuscha. Rada imam Jarmuscha, ker z zelo malo potezami pove ogromno. Zgodbe sploh ne potrebuje, njegov film je zgodba.

  • Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Nimam še najljubšega kotička, razen svoje delovne mize v InnoRenew CoE. 😊

  • Kaj vas spravi v zanos?

Ko kot arhitektka in projektantka vidim svoje delo realizirano! Imam to čast, da lahko sodelujem pri nečem, kar bo nekaj časa obstalo ter vplivalo na uporabnike, soustvarjalo prostore ter gradilo odnose med nami. Otvoritev Galerije Cukrarna ob ritmih Magnifica – takrat sem bila izjemno ponosna na to, da sem sodelovala pri projektu! Ter seveda to, da moj šestletni sin ve, kaj je ekstrudirani polistiren. 😊

  • Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

Nulla dies sine Linea – latinski pregovor, ki pravi, naj ne mine dan, ne da bi kaj storil v svoji stroki, dobesedno pa: Ni dneva brez črte!

  • V čem je za vas čar lesa?

V praktično vsem, kar je leseno. Upam, da si bom, ko bom velika, zgradila hišo iz lesa. Ali vsaj stol. 😊