Trudim se, da bi bil beton bolj ekološki in trajnosten

Jakub Hájek, gostujoči raziskovalec v InnoRenew CoE

Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Otroštvo sem preživel v Hostivařu na obrobju Prage na Češkem. To je lep in miren del mesta, kjer je gozd z jezom. Na zamrznjenem jezu se je bilo mogoče voziti s snežnimi sanmi ali drsati, kar je bilo zabavno. Zdaj živim na drugi strani Prage ob poljih in avtocesti, vendar običajno preživljam čas drugje, zato me to ne moti veliko.

Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Študiral sem gradbeništvo na Češki tehnični univerzi v Pragi. Za to pot sem se odločil predvsem zato, ker sem videl, kaj dela moj oče, in zdelo se mi je zanimivo. Drugi razlog je, da me učitelji v gimnaziji niso navduševali za druga področja, kot sta kemija ali biologija, ki sta mi všeč, zato sem na koncu izbral področje, o katerem nisem vedel veliko.

Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Trudim se, da bi bil beton bolj ekološki in trajnosten z učinkovitejšo uporabo materialov. Posebni beton kombiniram z armaturo iz ogljikovih ali naravnih vlaken.

Kako poteka vaš tipični delovni dan?

Res nimam tipičnega delovnega dne. Dan je odvisen od tega, kaj je treba narediti. So tedni, ko moram biti v laboratoriju in pripravljati vzorce betona ali jih drobiti med testiranjem, potem pa so tedni, ko sem za računalniško mizo in analiziram izmerjene podatke ter pišem članke.

Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Da ni dolgočasno. Vsak dan je drugačen in ni mi treba vedno znova delati iste stvari.

In kaj vam je v službi največji izziv?

Poskrbeti za čistočo in urejenost našega laboratorija. Težko je oceniti kaj ti ne bo rabilo več nikoli in zavreči.

Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Navdušuje me največji Čeh vseh časov Jára Cimrman. Odkril je, da s pihanjem tobačnega dima v vodo, ne nastane zlato. Nekdo je moral pogledati v slepo ulico človeškega znanja in svetu sporočiti: Ne tako, prijatelji! Cimrman je bil dramatik, pesnik, glasbenik, učitelj, popotnik, filozof, izumitelj, kriminalist in športnik. Škoda, da ni nikoli živel. Je lik v znanih gledaliških igrah.

Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

Od svojega 16. leta se sam učim igrati kitaro. Všeč mi je, da lahko, ko sem sama doma, igram samo zase in se tako spopadam s čustvi, ko sem vesel, jezen, žalosten, umirjen ali pa samo preizkušam nekaj novega.

Kaj ste v zadnjem času brali, poslušali ali gledali?

Zdaj berem An Introduction to Conservation Biology, ker bi rad študiral varstveno biologijo na češki univerzi The Czech University of Life Sciences in Prague. To je nekaj, kar sem spoznal lani, in sicer, da bi morda rad razširil svoje strokovno področje in po naši češki zakonodaji lahko brez težav študiram več. Zakaj torej ne bi poskusil!

Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Verjetno zaliv v Krajinskem parku Strunjan, saj je lep primer, kako poskrbeti za biotsko raznovrstnost in ne izčrpavati naravnih virov.

Kaj vas spravi v zanos?

Delo z ljudmi, ki jim je mar za naravo. Sem organizator v društvu Hnutí Brontosaurus. Izvajamo veliko javnih prostovoljnih dogodkov, na katerih na različne načine pomagamo naravi. Kosimo travnike, sadimo drevesa, obešamo ptičje hišice in še kaj … Poskušamo izobraževati o podnebnih spremembah in najti rešitve, kako lahko prispevamo k reševanju tega zapletenega vprašanja. Ko srečamo vse odlične ljudi, ki si prizadevajo doseči isti cilj kot mi, je to res spodbudno!

Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

Ko sem odraščal v turistični otroški skupini, sem moral skrbeti za kroniko. Vedno sem spraševal, ali lahko naredim to in ono. Čez nekaj časa mi je eden od voditeljev rekel: “Jakub, naredi, kar misliš, da je najboljše. Če tega ne narediš ti, tega ne bo naredil nihče.” In s tem sem ugotovil, da lahko počnem veliko zanimivih stvari. Včasih celo stvari, ki se zdijo težke ali nemogoče. Samo poskusiti moram in najti rešitev.