Življenje je bilo nekoč prepleteno z naravnim okoljem. Vsakdan ljudi je vseboval obilo sonca, zelenja, svežega zraka, gibanja. Današnji način življenja je prinesel spremembe, saj večino časa preživimo v notranjih prostorih, izolirani od narave. V sodobnih stavbah se soočamo s slabo osvetlitvijo, umetnimi materiali, nizko kakovostjo zraka, sedečim načinom življenja in drugimi dejavniki, ki negativno vplivajo na naše počutje.

Moramo se premakniti od preprostega zmanjševanja škode, kot je zniževanje hrupa, do ustvarjanja prostorov, ki podpirajo številne in raznolike potrebe ljudi. Ljudje si želimo živeti in delati v prostorih z naravno svetlobo, z razgledom na zelenje in vodna telesa; želimo si biti obdani z rastlinami in naravnimi materiali; želimo dihati svež zrak. Potreb in želja ljudi je veliko in skladno s tem moramo pri oblikovanju prostorov upoštevati raznovrstne pristope in vodila. Eden izmed preprostejših načinov za ustvarjanje človeku prijetnih stavb je vključevanje lesa v grajeno okolje.

Gledanje in dotikanje lesa

Ljudje imamo na splošno pozitiven odnos do lesa. Dojemamo ga kot naraven material, ki prinaša občutek udobja, sproščenosti in topline. V primerjavi z drugimi vsakdanjimi materiali, kot so jeklo, plastika ali kamen, nam les navadno ugaja zaradi različnih vidikov, med katerimi izstopa njegova estetska privlačnost. Na videz lesa vpliva več dejavnikov, kot so vrsta lesa, prisotnost grč, barva, tekstura in površinska obdelava. Ljudem je običajno všeč les, ki je videti skladen in harmoničen, z le nekaj enakomerno razporejenimi grčami. Pomembno pa je poudariti, da je variabilnost med preferencami do lesa velika.  Različni posamezniki bodo imeli raje različne vrste lesa že na podlagi svojih osebnih preferenc, ki se lahko spreminjajo tudi glede na kontekst, v katerem se les uporablja.

V eni izmed raziskav se je primerjalo preference ljudi do prostorov z različnimi vsebnostmi lesa – vključno s sobami, ki so bile povsem brez lesa, ter tistimi, ki so bile v celoti opremljene z lesom. Izkazalo se je, da ljudje z vidika estetike najvišje ocenjujejo prostore s srednjo vsebnostjo lesa, v primerjavi s prostori, ki so popolnoma brez lesa ali v celoti iz lesa (Nyrud, Bringslimark in Bysheim, 2014). V nasprotju s tem je druga raziskava, ki je preučevala estetske preference ljudi glede pisarniških miz, pokazala ravno obratne rezultate: mize so bile praviloma višje ocenjene, če so bile izdelane v celoti iz lesa ali pa povsem brez lesa (bele barve), kot pa če so vsebovale srednjo količino lesa oz. les v kombinaciji z belimi materiali (Lipovac in Burnard, 2023).

Poleg videza lesa je pomemben tudi njegov otip, saj se ljudje se v notranjih prostorih lesa dotikamo pogosto. Tudi v tem primeru se les praviloma izkaže za bolj priljubljenega v primerjavi z ostalimi vsakdanjimi materiali. Veliko ljudem je všeč predvsem občutek naravnega, rahlo obdelanega lesa, ki ni prekrit s premazom. Ponavadi tak les po otipu opišejo kot topel in prijeten. Ena izmed raziskav je preverjala kako starejši odrasli iz Slovenije in Norveške zaznavajo ograjne ročaje narejene iz različnih materialov. Lesni materiali so bili ljudem v splošnem bolj všeč kot jeklo, ne glede na državo prebivališča udeležencev, in ne glede na to, ali so se udeleženci ob podajanju ocen materialov lahko le dotikali ali so jih lahko ob dotikanju tudi gledali (Lipovac, Wie, Nyrud in Burnard, 2022).

Vključevanje lesa v notranje prostore lahko te naredi bolj privlačne za ljudi. Taki prostori niso ljudem všeč zgolj vizualno , temveč lahko nanje vplivajo tudi z vidika počutja in doživljanja stresa. V eni izmed študij je bilo 61 udeležencev izpostavljenih dvema pisarnama, od katerih je bila ena opremljena s pohištvom iz lesa, druga pa z belim pohištvom. Udeleženci so preživeli 75 minut v vsaki izmed sob, med čemer so bili izpostavljeni videoposnetku, ki povzroča stres. V primerjavi s kontrolno sobo z belim pohištvom, so imeli udeleženci v prostoru opremljenem z lesom nižjo povprečno raven kortizola – biološkega označevalca stresa (Burnard in Kutnar, 2020). Čeprav na tem znanstvenem področju ostaja veliko odprtih vprašanj, nekatere raziskave kažejo, da bi lahko že zgolj vizualna izpostavljenost lesu izboljšala počutje uporabnikov stavb.

Les in kakovost zraka

Pri lesenih stavbah je potrebno upoštevati snovi, ki izhajajo iz lesa, zlasti tako imenovane hlapne organske spojine. To so kemikalije, ki se lahko sproščajo iz lesa in so pomembne za kakovost in vonj zraka v stavbi. Les je sestavljen iz različnih snovi, kot sta celuloza in lignin, vsebuje pa tudi različne druge kemikalije. Te kemikalije se lahko razlikujejo glede na vrsto drevesa, iz katerega les izhaja, in glede na to, kje je to drevo raslo. Na emisije teh kemikalij vpliva tudi način sušenja lesa, vključno s temperaturo. Ko se les suši, zlasti če je sveže posušen, se lahko v zrak sprosti veliko hlapnih organskih spojin. Les nekaterih drevesnih vrst, kot je bor, ki ga pogosto uporabljamo v gradbeništvu, običajno sprošča več hlapnih organskih spojin kot les drugih dreves.

Hlapne organske spojine lahko različno vplivajo na kakovost zraka v prostoru in posledično na počutje in zdravje ljudi. Zaradi nekaterih od njih lahko zrak diši prijetno, zaradi drugih neprijetno, odvisno tudi od specifičnih preferenc ljudi. Nekatere od teh kemikalij, kot so aldehidi, lahko dražijo oči in nos, v visokih koncentracijah pa so lahko škodljive zdravju. Ena od njih, imenovana akrolein, je povezana s težavami s pljuči in astmo (Alapieti, Mikkola, Pasanen in Salonen, 2020).

Dobra novica je, da so v večini lesenih stavb ravni teh hlapnih organskih spojin običajno prenizke, da bi povzročale zdravstvene težave. Nekatere kemikalije v lesu, kot so terpeni, ki dajejo lesu prijeten vonj, pa imajo lahko pozitiven vpliv – lahko izboljšajo razpoloženje, pomagajo pri sprostitvi in krepijo imunski sistem. Se pa lahko pojavijo težave, ko terpeni reagirajo z drugimi kemikalijami v zraku. V tem primeru lahko v zraku nastanejo delci, ki niso koristni zdravju. Na srečo v tipičnih notranjih okoljih te reakcije običajno ne dosežejo škodljivih ravni.

Les ima tako lahko pomirjujoč vonj in čeprav je treba paziti na nekatere kemikalije, so te običajno na varni ravni. Potrebno pa se je zavedati, da je vsak prostor edinstven, zato je priporočeno redno spremljati kakovosti zraka in če je potrebno, uvesti spremembe v sisteme in navade povezane z zračenjem.

Akustika in les

Akustika ima eno izmed ključnih vlog pri kakovosti bivanja v stavbah, saj je od nje odvisno, kako bomo v prostoru doživljali zvok. Ko govorimo o akustiki prostora, govorimo predvsem o tem, kako se zvok odbija od sten, stropa, tal, pohištva in drugih objektov. Te interakcije vplivajo na to, kako se zvok v prostoru širi in izginja. Pomembno je izbrati prave materiale za različne dele prostora, odvisno od tega, kako se bo prostor uporabljal – za pogovore, poslušanje glasbe, delo ali kaj drugega.

Pogost cilj uravnavanja akustike prostora je zagotavljanje razumljivosti govora. V prostorih, kjer je komunikacija bistvenega pomena, kot so pisarne, učilnice in konferenčne dvorane, se morajo uporabniki slišati in razumeti brez nepotrebnega napora. Še pogosteje je cilj akustike prostora zmanjševanje hrupa, ki je za ljudi nadležen in moteč ter hitro privede do višjih ravni stresa in slabših zmožnosti koncentracije. Ustrezna akustična zasnova lahko pomaga zmanjšati odmev, s tem pa znižati hrup in uporabnikom olajšati komunikacijo.

Z vidika akustike je pri materialih pomembna absorpcija zvoka – zmožnost materiala, da vpije zvočno energijo. S tem se omejijo zvočni odboji in skrajša odmevni čas prostora, kar praviloma izboljša akustično udobje v prostoru. Za absorpcijo zvoka so najpogosteje uporabljene različne volne, pene in tkanine, oblikovane v panele, plošče ali obloge, ki jih lahko umestimo v področje stropa in sten prostora.

Les pri absorpciji zvoka ni najboljši. Pravzaprav se zvok od lesa večinoma odbije, podobno kot pri drugih togih materialih, kot sta beton in kamen. Lahko pa les obdelamo na način, da v njem ustvarimo  majhne luknjice, v katere lahko vstopa zvok. V kombinaciji z drugimi materiali, lahko s tem dobimo zvočni absorber, v katerem se zvočna energija ob širjenju skozi porozno strukturo spremeni v toploto. S pravilno razporeditvijo in oblikovanjem luknjic lahko vplivamo na dobljene absorpcijske lastnosti, pri čemer so te lastnosti močno odvisne od frekvenc zvoka. Povsem drugače je, ko želimo povečati odboj zvoka na lesu, kjer ima pomembno vlogo veliko dejavnikov, vključno z vrsto lesa, površinsko obdelavo in oblikovanjem lesnih struktur. Tako ne preseneča, da les zaradi svoje široke prilagodljivosti in uporabnosti zgodovinsko najdemo v akustično najzahtevnejših prostorih, kot so koncertne dvorane, kjer z masivnimi lesnimi strukturami nadzorujemo zvočne odboje (Alapieti idr., 2020).

Nekoliko slabše so tudi zvočno izolirne lastnosti lesa, ki jih v praksi opazimo predvsem v območju nizkih frekvenc zvoka. V tem območju bi se bolje odrezali materiali z visoko gostoto, kot sta opeka in beton.  Les zato uporabimo v kombinaciji  z drugimi materiali, na primer mavčno kartonskimi ploščami, ter tako ustvarimo večslojne strukture z visoko zvočno izolirnostjo. Podobno kot velja za izolirnost zvoka v zraku, se les slabše odreže tudi v primeru udarnega hrupa, kot je na primer hoja ljudi, ki je v objektih z leseno nosilno konstrukcijo lahko moteč.

Zaradi tovrstnih akustičnih pomanjkljivosti materialov je nastalo veliko izvirnih rešitev. Dvojna konstrukcija – ločeni steni z vmesnim prostorom za zrak – preprečuje prenos zvoka med prostori. Hrup lahko zmanjša tudi spuščeni strop – drugi strop, ki visi pod glavnim stropom prostora. Obstajajo tudi razne kombinacije lesa z drugimi materiali, na primer betonom, ki pripomorejo k boljšim akustičnim lastnostim prostora.

Les sam po sebi torej ni najustreznejši material za izboljšanje akustičnih lastnosti stavb, a ga lahko ob ustreznem razumevanju njegovih omejitev uspešno uporabimo pri gradnji. Nasprotno pa se lahko ob neoptimalni uporabi lesa pojavijo težave s hrupom in odmevom, kar lahko uporabnikom stavb oteži komunikacijo, poviša stres in oteži koncentracijo.

Zaključek

Les ima številne prednosti pri oblikovanju prostorov za izboljšanje kakovosti bivanja. Pozitivni učinki se običajno pojavijo že ob gledanju, dotikanju in vonjanju lesa. Druge prednosti se kažejo v njegovi zmožnosti uravnavanja temperature in relativne zračne vlažnosti ter antibakterijskih učinkih. V nekaterih primerih se gradnja z lesom lahko zdi vprašljiva. Težavne so lahko hlapne organske spojine, ki se sproščajo iz lesa, a so te običajno prisotne v premajhnih količinah, da bi bile škodljive. Pozorni moramo biti predvsem na akustiko prostorov, ki pri leseni gradnji zahteva nekoliko več znanja, premisleka in previdnosti.

V splošnem se zdi, da je uporaba lesa kot materiala eden najprimernejših načinov za izboljšanje kakovosti bivanja v stavbah. Za vsako pomanjkljivost lesa najdemo številne prednosti, še posebej z vidika udobnosti, s čimer se drugi materiali težko kosajo. Znanost na področju se mora še občutno razviti, preden bomo lahko natančno vedeli kako in kje uporabiti les z namenom ustvarjanja prijetnih in zdravih prostorov. Kljub temu že sedaj vemo veliko in glede na to znanje se zdi, da je les v mnogih kontekstih jasna izbira za gradnjo bivanjskih prostorov.

 Seznam virov

• Alapieti, T., Mikkola, R., Pasanen, P. in Salonen, H. (2020). The influence of wooden interior materials on indoor environment: A review. European Journal of Wood and Wood Products, 78, 617–634. https://doi.org/10.1007/s00107-020-01532-x
• Burnard, M. D. in Kutnar, A. (2020). Human stress responses in office-like environments with wood furniture. Building Research & Information, 48(3), 316–330. https://doi.org/10.1080/09613218.2019.1660609
• Lipovac, D. in Burnard, M. D. (2023). Human Preferences for the Visual Appearance of Desks: Examining the Role of Wooden Materials and Desk Designs. Buildings, 13(7), 1680. https://doi.org/10.3390/buildings13071680
• Lipovac, D., Wie, S., Nyrud, A. Q. in Burnard, M. D. (2022). Perception and evaluation of (modified) wood by older adults from Slovenia and Norway. Wood and Fiber Science, 54(1), 45–59. https://doi.org/10.22382/wfs-2022-05
• Nyrud, A. Q., Bringslimark, T. in Bysheim, K. (2014). Benefits from wood interior in a hospital room: A preference study. Architectural Science Review, 57(2), 125–131. https://doi.org/10.1080/00038628.2013.816933

Avtorji: dr. Dean Lipovac, dr. Rok Prislan, dr. Črtomir Tavzes

Foto: Miran Kambič