Alan Organschi, direktor in partner arhitekturnega biroja Gray Organschi Architecture in direktor inovacijskih laboratorijev Bauhaus Earth; osrednji govorec na Mednarodni konferenci InnoRenew CoE 2023 »Interdisciplinarne rešitve za trajnostne stavbe«

• Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Rodil sem se in odraščal v majhnem mestu v Novi Angliji na severovzhodu ZDA. Takrat je bilo to precej podeželsko mesto, hribovita, gozdnata regija, posejana z majhnimi kmetijami in vasmi. Po študiju in delu v različnih krajih, večinoma v ameriških in evropskih mestih, sem se znova ustalil v New Havenu v Connecticutu, ki je od kraja, kjer sem živel kot otrok, oddaljen največ eno uro. Tam imava z ženo arhitekturno in projektantsko/gradbeno podjetje in tam tudi poučujem na šoli za arhitekturo Yale. V zadnjih dveh letih sem v okviru svojega dela pri Bauhaus Earth četrtino leta preživel v Berlinu in veliko potoval po Evropi in Aziji, ko smo razvijali partnerstva z globalnimi kolegi, ki se ukvarjajo z razvojem regenerativnih gradbenih rešitev kot odgovor na hitro rast svetovnega prebivalstva in urbanizacijo ter njune škodljive vplive na okolje.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Izučil sem se za tesarja in mizarja, nato pa sem se vpisal na univerzo, kjer sem diplomiral iz politične zgodovine. Ker je bila moja fakulteta v neposredni bližini priznane šole za umetnost in oblikovanje, sem izkoristil priložnost, da sem študiral v tamkajšnjih ateljejih za oblikovanje pohištva in arhitekturo. Alkimija, ki so jo sprožile te vzporedne izkušnje, mi je pokazala formulo, v kateri se lahko moje poklicne spretnosti združijo z intelektualnimi interesi in ustvarijo vrsto priložnosti na bogati poklicni poti. Mislim, da imam po naravi težave z ločevanjem in ločevanjem procesov razmišljanja in ustvarjanja, sintetičnega in analitičnega. Eden se napaja iz drugega.

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

Po nagnjenju in temperamentu bi rekel, da sem gradbenik. Vendar se nagibam k iskanju (morda nekoliko obsesivnemu) odgovorov na nagajiva vprašanja, ki se neizogibno pojavljajo pri zasnovi, načrtovanju in izvedbi gradnje. Prizadevam si, da bi se pri teh vprašanjih upoštevala moja vzporedna zanimanja za naravoslovje in družboslovje (ter skrb za okoljsko in družbeno degradacijo, ki jo doživljamo na tej poti). Mislim, da sem v idealnem svetu zaradi tega arhitekt.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Njegovo bogastvo. Različni kraji, kulture, ekosistemi, v katerih lahko delam; neverjetni kolegi, od katerih se nenehno učim; globoko taktilno in tehnično zadovoljstvo pri uporabi materiala v novi in tradicionalni obliki v različnih stavbnih sklopih, vrstah in merilih; nagrada za dobro zgrajeno stavbo, izboljšan kraj in izkušnje ljudi, ki ga na novo vidijo in uporabljajo. To je čudovita vrsta mešanice, v kateri se deli mešajo v nerazložljivo, a popolnoma navdušujočo celoto.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

V najširšem smislu gre za skrb, da ima vse, kar počnemo kot gradbeniki, vpliv na okolje in družbo ter da te posledice največkrat niso takoj (ali nikoli) vidne. Vsak vir, ki ga uporabimo kot proizvajalci/potrošniki, ima nek nenameren učinek, pred katerim smo večinoma zaščiteni (v najslabšem primeru zaradi lastne brezbrižnosti, večinoma pa mislim, da zaradi razdalj, ki jih premagujejo naši materiali, globine naših naložb v zastarele in neučinkovite sisteme transporta pri gradnji, zapletenost globalnega trgovanja in kapric lokalnega in regionalnega upravljanja itd. To povzroča razočaranje in neukrepanje resnično dobronamernih akterjev v gradbenem sektorju (proizvajalcev, arhitektov, inženirjev, strank, oblikovalcev politike, razvijalcev …), ljudi, ki jim je resnično mar za trajnostno gradnjo, vendar so v zadregi glede našega dejanskega delovanja pri reševanju sočasnih kriz planetarnih razsežnosti.

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Na fakulteti na Yalu in pri svojem mednarodnem delu v Bauhaus Earth sem imel priložnost tesno sodelovati z znanstveniki, kot so kolegi s področja podnebnih in ekosistemskih znanosti ali industrijske ekologije, ter z izvajalci politike in prakse, ki izhajajo iz trenutnih znanstvenih in tehničnih raziskav. Na podlagi spoznanj, ki jih črpam iz teh znanstvenih raziskav in proizvodnih procesov, začenjam razumeti, kako bi lahko ekološko zdravje, obnova podnebja, povečanje biotske raznovrstnosti, krepitev socialnih pravic ter materialne inovacije in proizvodnja bili sinergični in vzajemno vzdržni. To pomeni, da bi lahko neizogibno dejavnost človeške potrošnje in proizvodnje več kot ublažili; da bi lahko postala sila za obnovo in regeneracijo naravnih sistemov in njihovega ekosistemskega ravnovesja, bistvena sestavina zdrave zemeljske presnove, ne pa njena strašna grožnja. Pri tem ne izstopa noben posamezen znanstvenik ali znanstveno odkritje, temveč širok in poglobljen interdisciplinarni in transdisciplinarni pogovor, za katerega menim, da se začenja odvijati.

• Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

Vse našteto.