Bogdan Božac, pomočnik direktorice v InnoRenew CoE

• Kje ste preživeli otroštvo in kje živite zdaj?

Otroštvo sem preživel na vasi v Slovenskih goricah, na Štajerskem in kakih 10 kilometrov od kraja mojega otroštva živim še danes.

• Kaj ste študirali in kaj je navdihnilo vašo odločitev za izbiro študija?

Študiral sem pravo na Univerzi v Mariboru. Izbira študija je delno posledica naključja, saj sem po končani gimnaziji izbiral med dvema študijskima programoma in nazadnje izbral tistega, kjer sem najprej prejel sporočilo o odobritvi vpisa, deloma pa me je študij prava zanimal, ker so v meni globo zakoreninjene tradicionalne vrednote kot so pravičnost in poštenost. Ocenil sem, da bom te vrednote kot pravnik lahko živel in uveljavljal.

• Kako bi svoje delo opisali nestrokovnjaku?

V bistvu ne delam kot pravnik oziroma delam kot pravnik le manjši del svojega delovnega časa. Moje prejšnje delovno okolje me je namreč povleklo v poslovni svet tako, da se pri svojem delu predvsem posvečam gospodarnem in ekonomsko vzdržnem poslovanju zavoda. Predvsem pa sem velik praktik, ki skuša zdravo razumska spoznanja prenašati v prakso svojega delovnega okolja.

• Kako poteka vaš tipični delovni dan?

V kolikor delam na sedežu InnoRenew sem pred 8.00 uro že na delu. Tam sem običajno do kake 18.00 ure, ko se odpravim z dela. Potem je časa zgolj še za kak sprehod, seznanitev z dnevnimi novicami ter krajše gledanje TV ali branje knjige.

V kolikor pa delam od doma, pa se dan prav tako začne zgodaj in ko ostali člani odidejo po svojih opravkih, ob kakih 7.30 uri sedem za računalnik, kjer običajno delam do cca. 16.00 ure. Potem je več časa za druženje z družino, opravljanje del okoli hiše, sprehod s svojo psičko ter druženje s prijatelji in družinskimi člani.

• Kaj vas pri delu najbolj navdušuje?

Reševanje problemov z logiko in uporabo »zdrave kmečke pameti«. Smisel svojega dela vidim samo, če moje delo pripomore k napredku in izboljšanju delovanja zavoda. Hkrati pa se zavedam, da je potrebno opravljati tudi dela, ki nimajo takojšnjega in neposrednega učinka na poslovanje, vendar me vsekakor bolj navdušuje delo, ki hitro kaže otipljive rezultate.

• In kaj vam je v službi največji izziv?

Razumevanje delovanja znanstveno raziskovalnega okolja, ki je precej drugačno od okolja v proizvodnem podjetju, v katerem sem delal predhodno. Skušam razumeti, kje je optimalno polje, kjer bi se moralo znanstveno raziskovalno delo srečati s konkretnimi pozitivnimi učinki na poslovanje zavoda. Dejstvo je namreč, da je temeljno poslanstvo zavoda znanstveno raziskovalno delo, za katero pa je potrebno tudi ekonomsko stabilno poslovanje zavoda.

• Katerega znanstvenika ali znanstveni dosežek posebej cenite in zakaj?

Sam nisem znanstvenik, prav tako pa nisem ozko usmerjen v določeno panogo ali znanstveno disciplino. Ker sem družboslovec pa še posebej cenim ljudi, ki so pri svojem delovanju dosegli ne samo prebojne znanstvene dosežke, temveč so z njimi zanetili korenite družbene spremembe oziroma so v določenem trenutku razmišljali izven obstoječih okvirjev in prišli do spoznanj, ki so za vselej spremenila vsa dotlej znana človeška prepričanja. Zagotovo je tak primer Galileo Galilei, ki je deloval na številnih znanstvenih področjih, hkrati pa se je izkazal kot izumitelj, ki je zaradi svojih dognanj, prepričanj in zapisov tvegal svoje življenje in za vedno spremenil naše pojmovanje sveta in vesolja. Njegovo delo in prepričanja so zanj pomenila tudi izgubo njegove človeške svobode. Zato je zame primer znanstvenika, ki je poleg izjemnih dosežkov v znanosti vzpodbudil tudi tektonske spremembe v razumevanju našega bivanja, za kar je žrtvoval najvišji ideal svobodomiselnega človeka – lastno svobodo.

• Umetniško delo ali dela (knjige, glasba, filmi, gledališke igre, ples, upodabljajoče umetnosti), ki imajo posebno mesto v vašem življenju.

V času šolanja in študija sem zelo podrobno in poglobljeno spremljal filme. Vse, od začetka razvoja filma pa do tekoče kino produkcije. Kasneje mi je za takšno spremljanje enostavno zmanjkalo časa. Ampak filme, ki so zame posebni, bi lahko našteval ure in ure, zato mi je težko izpostaviti zgolj nekatere. Ampak, če bi moral, bi rekel Godfather, The Wild Bunch, La Jetee, Rashomon, C’era una volta il West, Casablanca, Modern times …

Zelo rad pa tudi berem. Ker me zelo zanima zgodovina, še posebej pokrajine kjer živim, mi je eden najljubših avtorjev Drago Jančar, ki ga, po mojem mnenju, lahko uvrščamo ob bok evropskim velikanom sodobne književnosti. Njegovi romani, kot so To noč sem jo videl; In ljubezen tudi; Galjot; Katarina, pav in jezuit ter drame kot sta Veliki briljantni valček in Zvenenje v glavi pa so leposlovna zakladnica različnih zgodovinskih obdobij krajine kjer živim, ter ostra kritika totalitarizmov, zato jih še posebej cenim.

• Kateri kotiček na slovenski obali vam je najljubši?

Glede na to, da svoje dneve na slovenski obali skoraj v celoti preživljam delovno, ga še nimam 😊

• Kaj vas spravi v zanos?

Ko vidim napredek. Osebnostni, poslovni, kakršenkoli napredek. Najlepše je, ko vidiš napredek na nečem, kar ti je ljubo. Lahko je to napredek otroka, napredek v partnerskem razmerju, napredek na poslovnem področju. To da energijo in voljo za še bolj vztrajno delo, ki prinaša uspehe.

• Življenjski moto ali spoznanje, ki vam je pomembno.

Bolje prižgati eno samo svečo, kot preklinjati temo.

• V čem je za vas čar lesa?

V toplini in domačnosti, ki ga občutimo, ko ga vidimo in se ga dotaknemo.