
december 3, 2025
Alberto Quintana Gallardo, gostujoči raziskovalec v InnoRenew CoE
Že vse življenje živim v Valencii v Španiji. Nekaj časa sem preživel tudi na drugih koncih sveta, vendar ne več kot tri mesece. Trenutno živim v Izoli v okviru podoktorskega projekta. Tu bom eno leto, nato pa se bom vrnil v Valencio.
Moja študijska pot je mešana. Diplomiral sem iz tehnične arhitekture, ki je mešanica gradbeništva in arhitekture. Izbral sem jo, ker sem želel delati nekaj, kar bi združevalo humanistične in gradbene vede. Nato sem opravil magisterij iz akustičnega inženirstva. Kot glasbenik sem želel izvedeti več o odnosu med zvokom in arhitekturo. Pri doktoratu so me okoliščine pripeljale do tega, da sem napisal disertacijo o trajnostni arhitekturi in oceni življenjskega cikla.
Na splošno se trudim prispevati k bolj trajnostnemu svetu, zlasti kar zadeva stavbe in mesta. Ocenjujem, kako stavbe in gradbeni proizvodi vplivajo na okolje in družbo okoli njih. Moje drugo strokovno področje je arhitekturna akustika. Sodelujem pri načrtovanju gledališč in drugih prostorov za predstave.
Poskušam začeti zgodaj, vendar mi nikoli ne uspe. Svoj delovnik začnem približno ob 9:30. Večino dela opravim z računalnikom. To, kar dejansko počnem, se zelo razlikuje; lahko analiziram rezultate akustičnega testiranja, delam na LCA ali pišem članek in poročila … Imam tudi sestanke, veliko jih je. Običajno končam okoli 17. ure.
Vsak dan se lahko naučim nekaj novega. Ni veliko poklicev izven akademske sfere, ki omogoča nenehno učenje. Včasih je to lahko izziv, vendar je na dolgi rok zelo koristno.
Iskanje pravega ravnovesja med delom in prostim časom. Ta poklic je namreč lahko zelo naporen.
Fascinira me napredek, ki ga številni znanstveniki dosegajo pri razumevanju ne-človeške inteligence, zlasti delo, ki se osredotoča na glive in mreže micelija. Če se bomo naučili razumeti naravo, bomo z njo bolje ravnali.
Moja najljubša knjiga je ” Fictions ” argentinskega pisatelja Jorgeja Luisa Borgesa. Ta knjiga mi je pomagala prebroditi težke trenutke, zlasti med epidemijo. Vsakič, ko jo preberem, se mi zdi, kot da bi pisatelj govoril z mano.
Pravkar sem končala branje knjige “Panza de Burro” avtorja Andrea Abreuja. Pripoveduje čudovito zgodbo o odraščanju na Kanarskih otokih. Gledal sem tudi film “One Piece”, zelo znan japonski anime. Kot otrok ga nisem gledal, kot odrasel pa v njem zelo uživam.
Ko sem pred tremi leti prvič prišel v Slovenijo, sem bil presenečen, kako lepa je slovenska obala. Počutil sem se, kot da sem v filmu Hayao Miyazakija.
Všeč mi je, kako prijazni in vljudni so ljudje. Pogrešam nedeljsko paelljo z družino.
Moj najljubši kraj je v okolici pristanišča v Izoli. Tam so najlepši sončni zahodi, kar sem jih kdaj videl.
Dober pogovor, po možnosti je zraven tudi pivo.
Učenje me veseli. Svoje življenje si poskušam urediti tako, da se lahko učim vsak dan.
Les je zame ključ do bolj trajnostne prihodnosti. Ključ za blažitev podnebnih sprememb in zagotavljanje visokokakovostnih in trajnostnih domov za vse.