Najustreznejši način omejevanja vpliva gradbene industrije na okolje je promoviranje uporabe lesa pri gradnji. Les namreč ni le obnovljivi vir, temveč z rastjo tudi zajema ogljikov dioksid iz atmosfere. Toda okoljski vidik je zgolj eden izmed faktorjev za investitorje, ko se odločajo o tipu gradnje. Tako vidimo pravi pristop k promoviranju uporabe lesa predvsem v tem, da prepoznamo in odpravimo omejitve, ki jih lesena gradnja prinaša.

V luči tega je najpogosteje prisoten predsodek, da lesene stavbe ne dosegajo visoke stopnje zaščite pred hrupom. Pri tem je še posebej izziv doseči visoke izolirnosti na udarni hrup, saj so pri leseni gradnji sami konstrukcijski sklopi lahki, posledično pa jih ni težko spraviti v gibanje. Poleg tega je dušenje, ki ga imajo konstrukcijski sklopi premajhno, da bi uspešno omejevalo širjenje vibracij po objektu. V sklopu projekta IRIS vidimo to kot inženirski izziv – raziskati potencial razvoja izolcijskega sloja na osnovi lesnih kompozitov, ki bi učinkovito omejeval udarni hrup v stavbah.

Jedro projekta IRIS je torej razvoj lesnega kompozita kot inovativen izolacijski sloj v plavajočih podih, kar smo v prvem delu projekta naredili. Pri tem smo optimizirali več parametrov, relevantnih za izolacijski sloj, kot so dinamična togost in dopustna obtežba sloja. Izdelali in testirali smo vrsto prototipov ter razvili fizikalni model dinamičnega odziva izolacijskega sloja.

V prihodnjih fazah projekta bo izolacijski sloj nadaljnjo izboljšan in testiran v relevantnih pogojih. Za ta namen se najpogosteje izvedejo meritve udarnega hrupa s standardiziranim virom udarnega hrupa. Toda projekt IRIS je v tem aspektu bolj ambiciozen, saj bo vključil testiranja v različnih tipih grajenega okolja ob uporabi več vrst udarnih virov, kot so hoja in skakanje. Takšni zvoki so namreč tisti, ki so uporabnikom grajenega okolja najbolj moteči in utrujajoči, kar je ključen raziskovalni aspekt projekta IRIS.

V trenutni fazi projekta ustvarjamo in razvijamo laboratorijske pogoje, v katerih bo mogoče zvok in vibracije zajete na terenu, pristno poustvariti. Za zvočni del bo uporabljen sistem Ambisonics višjega reda in razvita naprava za izpostavljanje vibracijam. Poleg tega je trenutno v oblikovanju in razvoju uporabniški vmesnik, ki bo testne subjekte vodil skozi slušne (in vibracijske!) teste.

Takšen laboratorijski sistem za reprodukcijo zvoka in vibracij bo tako postal pomembno raziskovalno orodje za projekt IRIS, saj bo omogočil raziskovanje percepcijskih aspektov udarnega hrupa. Pri tem bodo zelo pomembni slepi testi na uporabnikih, ki ne bodo vedeli, katere stavbe in izolacijski sloji so bili prisotni ob snemanju zvoka in vibracij. S tem se bomo lahko ognili pristranskim odgovorov, do katerih naravno prihaja ob raziskovanju preferenc posameznikov. Noviteta, ki jo projekt IRIS pri tem uvaja je tudi, da ločeno obravnavamo zvok in vibracije, kar pri tovrstnih raziskavah še ni bilo sistematično izvedeno.  S tem bomo dobili vpogled in boljše razumevanje percepcije nizkofrekvenčnega zvoka, ki ga človek občuti tudi potom vibracij celotnega telesa.

Naj omenimo tudi daljnosežnejši potencial projekta IRIS, s katerim razkrivamo subjektivne preference glede udarnega hrupa, in sicer tudi v povezavi z določenim tipom gradnje, kot so lesena in armirano betonska. S tem bo dana ali zavržena utemeljenost predsodka o težavah s hrupom v lesenih stavbah. Dodatno bo kritično preverjena relevantnost trenutno uveljavljenega kriterija za zvočno zaščito – to je raven udarnega hrupa – s katerimi vrednotimo objekte, kljub zavedanju, da je kriterij nepopoln.

Dr. Rok Prislan, raziskovalec v InnoRenew CoE