V Evropi, kjer se prebivalstvo hitro stara, se povečuje potreba po tehnoloških rešitvah, ki bodo izboljšale kakovost življenja, socialno vključenost, neodvisnost in splošno zdravje starejših. Glavni cilj projekta Pharaon, ki ga financira Evropska komisija v okviru Obzorja2020, je zagotoviti podporo starajočemu se prebivalstvu s prilagoditvijo digitalnih storitev, naprav in orodij. Namen slovenskega dela projekta je zagotoviti ustrezne tehnološke rešitve za pomoč pri samostojnem življenju, povečanju socialne vključenosti in izboljšanju dobrega počutja starejših.
Partnerji projekta Pharaon razvijajo, oblikujejo in povezujejo tehnološke pripomočke za izboljšanje kakovosti življenja, in sicer pametno zapestnico, video-konferenčni sistem Daisy in platformo IoChat, aplikacijo SeniorsPhone, senzorje za zaznavanje gibanja, pritiska in merjenje kakovosti zraka, gumb za klic, platforme IoTool, SmartHabits in Discovery.

• Pametna zapestnica skrbi za varnost starejših odraslih v domovih za starejše. Med drugim meri srčni utrip, število korakov, vrsto aktivnosti in porabljenih kalorij ter obvešča oskrbovalce o dobrem počutju in morebitnih nevšečnostih, ki se lahko pripetijo varovancem.
• Video-konferenčni sistem Daisy omogoča komunikacijo s stanovalci v drugih sobah, s sorodniki in prijatelji, ter po potrebi z zdravnikom in drugim zdravstvenim osebjem. Daisy uporabljajo starejši preko televizije, medtem ko se lahko njihovi skrbniki povežejo s sistemom preko platforme IoChat (v brskalniku ali pametnem telefonu), ki poleg videokonferenčnih klicev omogoča tudi pošiljanje sporočil in datotek.
• Aplikacija SeniorsPhone je aplikacija, ki starejšim omogoča preprostejšo uporabo pametnih telefonov, s katerimi lahko kličejo oskrbovalce, skrbnike, sorodnike in prijatelje, jim pišejo sporočila, sporočajo lokacijo njihovega nahajanja in pritisnejo gumb za klic.
• Različni senzorji pripomorejo k zaznavanju sprememb v sobi in s tem skrbijo za varnost starejših. Senzor za merjenje kakovosti zraka meri temperaturo v sobi, vlažnost zraka, prisotnost delcev (PM2.5), ogljikovega dioksida (CO2) in prisotnosti hlapnih organskih spojin (VOC). Opozarjanje na kakovost zraka oziroma potrebo po zračenju je še toliko bolj pomembno v času pandemije. Senzor za zaznavanje gibanja preko platforme obvesti oskrbovalce o nenavadnih vzorcih gibanja starejših, zato da jim lahko le ti nudijo ustrezno pomoč v primeru težav. Gumb za klic lahko starejši pritisnejo, ko potrebujejo pomoč, pri tem pa imajo napravo ves čas pri sebi (npr. obešenega na traku okoli vratu).
• Platforma IoTool zbira podatke, poslane s strani senzorjev in pametnih zapestnic, jih šifrira, shrani in obdela. Nato jih pošlje v platformo SmartHabits, ki podatke analizira in zazna anomalije.
• Platforma Discovery pridobi podatke iz platforme SmartHabits in jih smiselno prikaže v obliki grafov, te pa lahko nato uporabijo oskrbovalci za potrebe optimizacije okolja starejših ter nudenje potrebne pomoči (slika 1).

Slika 1: Pripomočki in senzorji za izboljšanje počutja starejših odraslih: (1) senzor kakovosti zraka, (2) senzor za zaznavanje gibanja, (3) gumb za klic, (4) pametna zapestnica, (5) aplikacija SeniorsPhone, (6) video-konferenčni sistem Daisy, (7) platforma Discovery za prikaz podatkov iz senzorjev, (8) platforma IoChat.

V okviru projekta Pharaon poteka testiranje tehnoloških rešitev (prevalidacija), na podlagi katerega se bodo te lahko še izboljšale in nato uporabile v pilotni raziskavi (predvidoma junija 2022). V fazi testiranja je storitev InvisibleCare (nevidna pomoč): rešitev, ki temelji na tehnologiji zaznavanja za podporo nege in dobrega počutja. Storitev povezuje platforma Discovery, kamor se stekajo različni podatki iz pametnih zapestnic in iz senzorjev (slika 2). Poleg storitve InvisibleCare testiramo tudi orodja za podporo komunikaciji in povečanju socialne vključenosti (zmanjševanju osamljenosti), ki so osredotočena na video-konferenčni sistem Daisy, aplikacijo SeniorsPhone in platformo IoChat. Nabor teh orodij je razvilo podjetje SenLab (slika 3).

Slika 2: Storitev Invisible Care (nevidna pomoč): (1) Zbiranje podatkov: senzor za zaznavanje gibanja, gumb za klic, pametna zapestnica, (2) Prikaz podatkov iz senzorjev: platforma Discovery

Slika 3: Orodja za podporo komunikaciji in povečanju socialne vključenosti (zmanjševanju osamljenosti): (1) video-konferenčni sistem Daisy, (2) aplikacija SeniorsPhone in (3) platforma IoChat.

Namen testiranja (prevalidacije) je preizkusiti nabor opisanih orodij kot celotnega sistema ter zbrati čim več povratnih informacij od udeležencev v projektu (starejših, oskrbovalcev, prijateljev in sorodnikov). S pomočjo povratnih informacij, zbranih med testiranjem, bodo ponudniki tehnoloških rešitev izboljšali digitalna orodja, odpravili napake in zagotovili, da je digitalni sistem orodij ustrezen in varen (tudi z vidika zasebnosti uporabnikov), predvsem pa prilagojen potrebam uporabnikov.

V Domu upokojencev Izola smo za namen testiranja (prevalidacijo) jeseni 2021 organizirali 4 skupine starejših odraslih, 1 skupino medicinskega osebja in 1 skupino družinskih članov – skupno smo vključili 18 oseb.  Udeležencem smo razložili namen in cilje projekta Pharaon, predstavili tehnologije, ki jih bomo uporabili, nato pa so tehnologije preizkusili sami in podali komentarje. Zbrali smo informacije o možnih izboljšavah tehnoloških rešitev in pripravili seznam napak, ki jih je potrebno popraviti.

Starejši so večino tehnologij ocenili kot uporabne, zlasti so jim bili všeč senzorji za spremljanje kakovosti zraka v notranjih prostorih. Nekatere tehnologije, še posebej orodja z vmesniki na dotik, bo potrebno v naslednjih fazah prilagoditi tako, da bodo ustrezale posebnim potrebam starejših odraslih in bodo še enostavnejše za uporabo. Formalni oskrbovalci (medicinsko osebje) so preobremenjeni, zaradi česar so slabše ocenili uporabnost tehnologij, medtem ko so neformalni oskrbovalci (sorodniki, skrbniki) pokazali večje zanimanje za uporabo tehnologij. Nekateri so ocenili tehnologije kot zelo uporabne (npr. »Moja mama bo končno lahko uporabljala telefon« (SeniorsPhone)), drugi pa menijo, da že obstajajo konkurenčne tehnološke rešitve (npr. »Z mamo se pogovarjam preko Skypa ali Whatsappa, IoChat je samo še ena aplikacija, ki jo moram imeti”).

Januarja 2022 smo ponovno testirali zgoraj opisane tehnološke rešitve, kjer so jih udeleženci uporabljali 14 dni in nato podali povratne informacije o morebitnih napakah ter možnih izboljšavah. Skupno smo zajeli 28 oseb. Nekateri udeleženci so rešitve preizkusili prvič, nekateri pa že drugič.

Zadovoljstvo starejših z uporabo rešitev se je po 14-dnevni uporabi dvignilo, hkrati pa so se osvetlile možnosti še večje prilagoditve rešitev vsakemu posamezniku posebej in ne zgolj populacijski skupini. Formalni oskrbovalci so v drugi fazi v večini prepoznali preprostost in uporabnost platforme Discovery, kar sovpada z rezultati, ki so jih podali neformalni oskrbovalci.

Ponudniki tehnoloških rešitev se bodo še naprej trudili prilagajati orodja udeležencem in zagotavljati čim lažjo in preprostejšo uporabo. V pilotu želimo tehnološke rešitve ponuditi večjemu številu starejših odraslih v Domu upokojencev Izola in drugod po Sloveniji.

Maja 2022 načrtujemo tudi mednarodni dogodek Digitalna pomoč srebrnim letom, na katerem bomo predstavili trenutno stanje v domovih upokojencev v Sloveniji in po svetu, projekt Pharaon, tehnološke rešitve za domove upokojencev, potrebe starejših odraslih, primere dobrih praks iz Slovenije in sveta, ter različne projekte/raziskave na področju starajočega prebivalstva.

V Sloveniji vodi implementacijo tehnoloških rešitev podjetje InnoRenew CoE, in sicer v Domu upokojencev Izola, ki je izbran kot pilotna lokacija, podjetja SenLab, Ericsson Nikola Tesla in Ascora prispevajo in izboljšujejo tehnološke rešitve, Nacionalni inštitut za javno zdravje pa prispeva z vpogledom v potrebe starejših odraslih ter skrbi za diseminacijo rezultatov projekta. V pilotnem testiranju se želimo povezati še z drugimi domovi upokojencev in tako preizkusiti prilagodljivost rešitev starejšim in njihovim oskrbovalcem.