S spodbujanjem večje uporabe lesa lahko okrepimo tudi slovensko lesarstvo in izboljšamo stanje slovenskih domov za starejše občane. Epidemija covida-19 je namreč jasno pokazala na njihovo slabo stanje.

Epidemija je v Sloveniji v veliki meri prizadela uporabnike domov starejših občanov (DSO). Slabe prostorske ureditve, splošno pomanjkanje prostora pa tudi neustreznost ter pomanjkanje strojne opreme in druge tehnične infrastrukture stavb je le nekaj izmed razlogov za to. Stroškovno neučinkovitost celotnega sistema oskrbe pa še dodatno povečuje dejstvo, da so stavbe DSO statično dotrajane in energijsko neučinkovite.

Poleg tega so epidemija in z njo povezani ukrepi prizadeli številne gospodarske panoge, tudi lesarstvo. Prav zato si vlada RS s številnimi ukrepi in s pospešenim investiranjem v infrastrukturo prizadeva ponovno oživiti gospodarstvo.

Na tej točki strokovnjaki inštituta opozarjajo na nujnost investiranja v pripravo celovite statične, energetske, infrastrukturne in zdravstvene sanacije celotnega sistema DSO ter jih tudi prostorsko krepko povečati. Pri tem predlagajo uporabo obnovljivih, naravnih in nizkoogljičnih materialov, ki so primerni za ponovno uporabo in pridobljeni iz lokalnih virov. Najprimernejši gradbeni material za tovrstno obnovo je zagotovo les iz trajnostno gospodarjenih gozdov, kakršnega imamo v Sloveniji veliko. Lesene konstrukcije omogočajo tudi večjo prilagodljivost ob ponovnih adaptacijah, s prostorskimi povečavami pa lahko dosežemo večjo členjenost bivalnih enot DSO, ki bo omogočal večjo varnost in fleksibilnost pri premeščanju obolelih oskrbovancev ob pojavu prihodnjih epidemij.

Z uporabo lesa v stavbah uresničujemo tudi principe restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja (angl. REED) ter dvigujemo splošno raven zdravja in dobrega počutja starejših občanov. S takšnim programom obnove bodo tudi slovenski lesarji pridobili nova znanja, investicije pa bodo pozitivno vplivale na enakomeren regionalni razvoj, ker sta tako sistem oskrbe starejših občanov kot lesarstvo izrazito regijsko razpršeni dejavnosti. V inštitutu poleg tega ocenjujejo, da bi s tako investicijo v sistem oskrbe starejših pripravili tudi primerno tržno podlago za potrebne investicije v žagarske obrate, proizvodnjo križno lepljenega lesa in izolacijskih materialov na osnovi lesa, ki predstavljajo pomembna področja za konkurenčni razvoj lesarstva v Sloveniji.

Vlada RS ima sedaj idealno priložnost, da s ciljno prenovo DSO zmanjša vplive naslednjih »valov« covida-19 ali drugih podobnih epidemij, hkrati pa z investicijami spodbudi gospodarsko dejavnost v lesarstvu. S takim ravnanjem bi se približali tudi uresničevanju načel krožnega biogospodarstva in doseganju zavez iz novega energijsko-podnebnega svežnja EU.