Rast oziroma razvoj drevesa se od razvoja človeka razlikuje manj, kot si mislimo. Naše temeljne potrebe so enake, saj so zrak, hrana, voda in zavetje nujni za preživetje vseh. Tisto, zaradi česar se ljudje mimo teh splošnih pogojev med seboj razlikujemo, je zelo odvisno od tega, kje odraščamo, kakšno okolje nas obdaja, kakšni so naši sosedi in naš podporni sistem. Tudi pri drevesih ni nič drugače – njihovo obnašanje se razlikuje glede na to, ali rastejo v gorah, na pobočju, ob reki ali na vašem vrtu. Ti vidiki, zaradi katerih smo unikatni in postanejo za vedno del nas, določajo, kdo smo.

Medtem ko pri ljudeh veliko razlikovalnih značilnosti iščemo v duševnosti, jih pri drevesih v fizičnih lastnostih. Kažejo se v listih, lubju, velikosti, semenih, lesu itd. Celo potem, ko drevo odmre, lahko iz lesa razberemo njegovo preteklost in tisto, kar ga je naredilo unikatnega.

Les v drevesih nastaja zato, da se tekočine in hranila lahko nemoteno gibljejo od tal do listov, kjer se s fotosintezo proizvajajo sladkorji. Vsako leto se v drevesu proizvede dodaten les, kar se odraža v njegovem trenutnem stanju. Kot otroci smo mnogi v hlodih šteli letnice, obroče, ki zaznamujejo letni prirastek drevesa, da bi določili njegovo starost.

Slika 1. Na podlagi letnic lahko rekonstruiramo zgodovino rasti drevesa. Foto: Matthew Schwarzkopf

A letnice nam o drevesu lahko povedo še veliko več kot zgolj njegovo starost. Lahko nam, na primer, pomagajo ugotoviti, kaj se je tistega leta dogajalo. Se je drevesu pripetil kakšen strašen dogodek, kot so ogenj, strela ali napad insektov? So se tla premaknila in drevo prisilila, da prilagodi smer rasti? Na letnice se poleg tega lahko opremo tudi pri opredeljevanju drevesne vrste, to pa nam pomaga razumeti, kako naj drevo uporabimo v vsakdanjem življenju za stvari, kot so pohištvo, papir, igrače ali zgradbe.

Na spodnji sliki je mikroskopski posnetek lesa Fraxinus americane (slika 2), splošno znane kot ameriški jesen. Če ste kdaj uporabili leseno orodje za kopanje lukenj ali grabljenje listja na svojem vrtu, je zelo verjetno, da je bilo narejeno iz jesena. Ameriški jesen pa se uporablja tudi za bejzbolske kije, hokejske palice, vesla za čolne itd. Les je tako za vrtna kot športna orodja pripraven predvsem zato, ker prestreže udarec namesto vaših rok. To lastnost lesa določa njegova notranja struktura. Drevo si seveda nikoli ni prizadevalo za to, da bi bili pri bejzbolu sposobni odbiti »home run«, prizadevalo pa si je podpirati svojo veliko krošnjo in omogočati pretakanje vode in sladkorja.

Slika 2. Iz ameriškega jesena so pogosto narejeni ročaji za orodja in tudi bejzbolski kiji. Foto: Matthew Schwarzkopf

Svež les, kakršen je na mikroskopski sliki ameriškega jesena, je razmeroma lahko prepoznati, a kako je to v primeru na stotine ali celo tisoče let zakopanega lesa? Na spodnji sliki je kos takšnega lesa, ki je bil mnoga leta zakopan v blato (slika 3A). Arheologi v Srbiji so bili radovedni, katere drevesne vrste so nekoč na kraju, kjer so ga izkopali, uporabljali ljudje v vsakdanjem življenju. Ta informacija bi jim lahko povedala tudi več o tem, s kakšnim trgovanjem so se ljudje takrat ukvarjali.

Čeprav je takšen les običajno precej razgrajen, krhek in razbarvan, ga je še vedno mogoče prepoznati; z natančnejšim pregledom in rahlimi spremembami osvetlitve lahko opazimo njegove posebne lastnosti (slika 3B). Prva stvar, ki jo lahko vidimo, so vrste velikih lukenj. Po teh velikih luknjah, ki se ustvarjajo spomladi, ko so za rast ugodnejše razmere, se po drevesu prevažajo tekočine. Take luknje so značilne za nekatera listavce, kar pomaga, da pri ugotavljanju drevesne vrste izločimo vse iglavce, kot so bor, cedra, smreka itd. Kaj pa potem? V zimskem času, ko je rast upočasnjena, drevo ustvarja gostejšo strukturo lesa z manjšimi luknjami. Iz teh vzorcev in kombinacije drugih lastnosti lahko dobimo še več namigov. Če povečamo sliko, opazimo skupine manjših lukenj. Take skupine manjših lukenj in plamenom podobne vzorce pogosto najdemo pri različnih vrstah hrasta. V primerjavi z nekaterimi vzorci današnjih dreves (slika 3C) lahko ugotovimo, da les, ki ga preiskujemo, izvira iz navadnega hrasta (Quercus robur).

Slika 3. Les, ki so ga našli med arheološkimi izkopavanji v Srbiji. Foto: Matthew Schwarzkopf

Z raziskovanjem teh mikroskopskih anatomskih značilnosti lahko torej ugotovimo unikatne značilnosti drevesnih vrst in jih prepoznamo tudi po sto in več letih. Poleg tega, da s tako identifikacijo lahko enostavno ugotovimo, za katero drevesno vrsto gre, nam ta pomaga tudi razumeti, na katere fizikalne lastnosti lahko računamo, da bi načrtovali in gradili varne konstrukcije in druge stvari iz lesa.

Ko boste naslednjič videli drevo ali kos lesa, se torej spomnite, da je tako kot mi tudi vsako drevo unikatno in da ima svojo zgodbo. Vsak je vsota posameznih delov in hkrati je poseben, kar izvira iz naše vzgoje in okolja. Te unikatne značilnosti lahko torej uporabimo za forenzično orodje, a kar je še pomembneje – zaradi njih je življenje zanimivo in lepo.

Dr. Matthew Schwarzkopf,
raziskovalec v Innorenew CoE