Svet postaja vsak dan manjši. Prednosti, ki jih to prinaša, študentje izkoristijo za iskanje priložnosti, da bi se onkraj predavalnic povezali z drugimi ustanovami, seveda predvsem takimi, ki so v skladu z njihovimi zanimanji in vrednotami, in tam pridobili nova znanja. Možnosti, da študentje stkejo vezi z bodočimi kolegi, so med drugim mednarodne izmenjave, izobraževanja in potovanja.

Poletna šola o inovacijah v krožnem gospodarstvu Alpine Europe (Alpine Europe: Innovation in the Circular Economy), ki jo organizirata Univerza na Primorskem in Državna univerza v Oregonu (OSU) in je vrata odprla junija letos, je šestnajstim študentom iz Češke, Bosne in Hercegovine, Indije, Kazahstana in ZDA takšno mednarodno izobraževalno izkušnjo ponudila v Sloveniji in severni Italiji. Med dvotedenskim izobraževanjem so se študentje sestali s številnimi obrtniki, raziskovalci in industrijskimi parterji, ki se ukvarjajo z lesom ali drugimi obnovljivimi materiali, da bi bolje razumeli vlogo surovin pri izdelkih za vrednostno verigo v okviru krožnega gospodarstva.

Za študente se je pot začela v Sloveniji z vodenim ogledom Ljubljane, zelene prestolnice Evrope 2016 in članice mreže Circular Cities (levo). Končala se je v Italiji z obiskom beneškega podjetja Domenico Tramontin & Figli (desno), ki izdeluje tradicionalne lesene gondole.
Foto: Amy Simmons

Po navedbah Evropske komisije, se »v krožnem gospodarstvu vrednost izdelkov in materialov ohranja toliko časa, kolikor je mogoče. Količina odpadkov in uporabljenih virov se zmanjšuje; ko se izdelku življenjska doba izteče, ga uporabimo za ustvarjanje nove vrednosti. To lahko prinese velike gospodarske koristi, saj prispeva k inovacijam, rasti in ustvarjanju novih delovnih mest.«

Vidike krožnega gospodarstva, ki jih vključuje biogospodarstvo, so študentje med drugim spoznavali v večji vinarni Rotari (levo), kjer so dobili vpogled v vodenje vinogradov in predelavo v vinogradništvu, ter v podjetju Logotowood (desno), ki proizvaja uporabne unikatne lesene izdelke.
Foto: Amy Simmons

Pomembno priložnost za vključitev v krožno gospodarstvo predstavljajo gozdno-lesne vrednostne verige, ki so večplastne. Les je obnovljiv material, možno ga je ponovno uporabiti in reciklirati, njegove lastnosti pa lahko optimiziramo in s tem spodbujamo inovacije tako v standardni proizvodnji kot tudi pri ustvarjanju novih izdelkov z dodano vrednostjo in uporabi stranskih proizvodov pri odpadnem materialu.

Študentje so v času, ki so ga preživeli v poletni šoli, spoznavali, kako se v Sloveniji soočamo s prehodom iz linearne gozdno-lesne vrednostne verige v krožno. Začeli so z ogledom alpskih gozdov v Gozdu – Martuljku, da bi se seznanili z ekološkimi in okoljskimi izzivi, ki jih prinaša les kot surovina. Sledili so ogledi protipotresno zasnovanih lesenih zgradb, tehnologije križno lepljenih lesenih plošč v podjetju Riko Hiše (proizvajalec lesenih hiš), industrijskega recikliranja v podjetju M Sora (proizvajalec lesenih oken), uporabne lesene umetnosti v Logotowood ter konserviranja lesene arhitekture v Casa Vuki in uporabe odpadnega materiala v Oljarni Krožera Franke Marzi (istrska oljarna).

Študentje so z lastnicama podjetij Nastjo Jankovič (Logotowood) in Franko Marzi (Oljarna Krožera) razpravljali o uporabi naravnih materialov in o izdelkih z visoko dodano vrednostjo.
Foto: Amy Simmons/Liz Dickinson

»Slovenska podjetja, ki smo jih obiskali, uporabljajo naravne materiale, kadar je to le mogoče, in v procese vključujejo načela trajnostnosti,« je dejala Amy Simmons, vodja programa Alpine Europe 2019. »Eden izmed proizvajalec na primer odpadne snovi raje predela v izdelke visoke vrednosti, kot da bi plačeval za odstranjevanje nevarnih odpadkov. Neko drugo podjetje pa se je odločilo, da bo uporabljalo les in druge naravne materiale namesto tradicionalnega betona.«

Ta podjetja, kot je dodala, dokazujejo, da so »lokalne rešitve pomemben del bioekonomije, trajnostnost pa lahko dosežemo s proizvodnjo in vzdrževanjem visoke kakovosti izdelkov.

Študentje so se seznanili z načeli trajnostnega upravljanja in predelave v podjetju Logotowood (levo) in z uporabo ostankov v Oljarni Krožera (desno).
Foto: Amy Simmons

Preden so študentje zapustili Slovenijo, so nekaj časa preživeli z raziskovalci iz InnoRenew CoE. Izvedeli so podrobnosti o projektih, ki se na inštitutu izvajajo, in o tem, kako inštitut prispeva k najsodobnejšim dognanjem na področju obnovljivih materialov in trajnostne gradnje. Z Univerzo na Primorskem so jih dodatno povezali študentje in izvajalci magistrskega programa Trajnostno grajeno okolje, znanstvene panoge, ki se nanaša na gozdno-lesno področje in spodbuja krožno gospodarstvo.

Študentje so obiskali tudi Koper in se spoznali z raziskovalnim inštitutom InnoRenew CoE ter Univerzo na Primorskem (levo), da bi navezali nove stike in se poučili o možnostih izobraževanja ter morebitnega sodelovanja v prihodnosti (desno).
Foto: Amy Simmons/UP FAMNIT

Poletna šola Alpine Europe 2019 se je zaključila v Italiji, kjer so se študentje v hotelu Impero poučili o konceptu restorativnega okoljskega in ergonomskega oblikovanja (REED), v podjetju Rubner Holzbau o leseni gradnji, v podjetju XLam Dolomiti o proizvodnji križno lepljenih lesenih plošč, v beneškem Arzenalu pa o konstrukciji lesenih streh.